Slovenian Supreme Court dismisses venue change request where a party is a juror at the hearing court.

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti.

Okoliščine v zvezi s postopanjem predsednice senata glede preložitve naroka in vročanja pripravljalne vloge predlagateljev, objektivno ne morejo vzbujati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sodišča, pred katerim se obravnava zadeva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelji so pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vložili predlog, v katerem so zahtevali razveljavitev volitev članov sveta delavcev družbe A., d.o.o., z dne 28. 9. 2021 in razpis oziroma izvedbo novih volitev v roku 90 dni.

2. Nasprotna udeleženka je 4. 11. 2021 vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (in 8. 11. 2021 dopolnitev predloga). Navaja, da je bilo dosedanje ravnanje sodišča pristransko in očitno temelji na medsebojnem poznavanju ene od predlagateljev s sodniki. Predlagateljica B .B. je vsaj že od leta 2015 sodnica porotnica na sodišču prve stopnje in se nedvomno pozna z ostalimi sodniki, vsekakor pa z Gordano Skočič, ki ji je dodeljena zadeva. Pristranskost se kaže v tem, da je sodišče na predlog pooblaščenke predlagateljev preložilo pripravljalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo, ko pa je preložitev predlagala nasprotna udeleženka, predlogu ni ugodilo. Poleg tega je B. B. kar sama vročila pripravljalno vlogo nasprotnemu udeležencu, in to brez kakršnegakoli sklepa, tako da ni jasno, ali je to storila kot stranka ali pa kar kot sodnica porotnica. Nasprotna udeleženka je že predlagala izločitev sodnice Gordane Skočič. Predsednica sodišča predlogu ni ugodila in se pri tem ni opredelila do vseh razlogov, ki jih je navedla nasprotna udeleženka. To po mnenju nasprotne stranke kaže na dodaten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje lahko sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar mora imeti takšen dvom razumno podlago.

5. Uveljavljena in enotna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS 1 je, da zgolj okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Navedeno je lahko izločitveni razlog v smislu določbe 70. člena ZPP, saj tak sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu.

6. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti. Sodnik mora namreč opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu ter se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti. Za primer tesnejšega poznanstva je predviden postopek izločitve sodnika.

7. Razen dejstva, da je tožnica sodnica porotnica, nasprotna udeleženka ne navaja drugih okoliščin, ki bi bile lahko upoštevne za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča 2 . Okoliščine v zvezi s postopanjem predsednice senata glede preložitve naroka in vročanja pripravljalne vloge predlagateljev z dne 22. 10. 2021, ki jo je sodišče prejelo 26. 10. 2021, objektivno ne morejo vzbujati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sodišča, pred katerim se obravnava zadeva.

8. Kar nasprotna stranka navaja o odločitvi predsednice sodišča o predlogu za izločitev sodnice Gordane Skočič in o okoliščinah, ki naj bi kazale na nepristranskost predsednice sodišča, ne more biti predmet odločanja o določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča, pač pa je lahko le predmet odločanja v postopkih izločitve.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

10. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 79/2003 z dne 27. 11. 2003, I R 80/2009 z dne 1. 7. 2009, I R 124/2009 z dne 5. 11. 2009, VIII R 15/2012 z dne 23. 8. 2012, VIII R 19/2017 z dne 5. 9. 2017, VIII R 21/2017 z dne 25. 10. 2017, VIII R 30/2017 z dne 21. 11. 2017, VIII R 1/2018 z dne 23. 1. 2018, VIII R 9/2018 z dne 15. 5. 2018, VIII R 7/2019 z dne 21. 5. 2019, in VIII R 15/2019 z dne 19. 11. 2019, VIII R 3/3021 z dne 20. 4. 2021, VIII R 4/2021 z dne 11. 5. 2021.

2 Dejstvo, da je B. B. v imenu predlagateljev (v času odsotnosti njihove pooblaščenke) po tem, ko je sodišče njihovo pooblaščenko pozvalo, naj predlagatelji pošljejo pripravljalno vlogo nasprotni udeleženki, posredovala to vlogo nasprotni udeleženki, ne kaže na to, da bi sodišče postopalo „po domače“. Poziv za vročanje vloge nasprotni stranki je posredovalo pisno pooblaščenki predlagateljev (po navadni in po elektronski pošti) in ne predlagateljici osebno.