Plaintiff's jury duty appointment does not automatically disqualify the court from hearing her employment dispute.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the plaintiff's request to transfer the case to another court because she was appointed as a juror at the hearing court. The plaintiff argued that her role as a juror created an objective lack of impartiality, but the court found no reasonable doubt regarding the court's neutrality. Consequently, the court ruled that jury duty alone is insufficient to justify a transfer under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Code of Civil Procedure; Article 70 of the Code of Civil Procedure: The mere fact that a party or their legal representative is appointed as a juror at the hearing court does not constitute an absolute bar to the court's decision-making in that party's dispute.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
2. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je predlagala, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi, ker je tožnica sodnica porotnica pri tem sodišču.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje lahko sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar mora imeti takšen dvom razumno podlago.
5. Uveljavljena in enotna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS 1 je, da zgolj okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Navedeno je lahko izločitveni razlog v smislu določbe 70. člena ZPP, saj tak sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu.
6. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi, ne da bi bile podane še kakšne druge okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti. Razen dejstva, da je tožnica sodnica porotnica, predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, drugih okoliščin, ki bi bile lahko upoštevne, ne navaja.
7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.
8. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.
1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 79/2003 z dne 27. 11. 2003, I R 80/2009 z dne 1. 7. 2009, I R 124/2009 z dne 5. 11. 2009, VIII R 15/2012 z dne 23. 8. 2012, VIII R 19/2017 z dne 5. 9. 2017, VIII R 21/2017 z dne 25. 10. 2017, VIII R 30/2017 z dne 21. 11. 2017, VIII R 1/2018 z dne 23. 1. 2018, VIII R 9/2018 z dne 15. 5. 2018, VIII R 7/2019 z dne 21. 5. 2019, in VIII R 15/2019 z dne 19. 11. 2019.