Supreme Court dismisses appeal when individual claim values fall below statutory threshold despite multiple claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a final judgment in a commercial dispute. The appellant claimed various damages totaling over 41,000 EUR, arguing they constituted a single case warranting review. The court determined that because each claim had distinct legal and factual bases, the threshold for appeal applied to the value of the main claim individually. Since no single claim exceeded the statutory limit, the appeal was rejected and the appellant bears the costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 490 of the Code of Civil Procedure; Article 41, Paragraph 2 of the Code of Civil Procedure: When multiple claims have different factual and legal bases, the right to appeal depends on the value of each claim individually, not the aggregate sum.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožeča stranka sama krije stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Navedeni zahtevki predstavljajo različne oblike škode. Čeprav naj bi bile vse posledica istega ravnanja tožene stranke, imajo različno dejansko in pravno podlago. To pa pomeni, da je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).
2. Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka tik pred sklenitvijo prodajne pogodbe, katere predmet bi bila nepremičnina v L., nepošteno odstopila od pogajanj. Zato je s tožbo od nje zahtevala povrnitev škode v skupnem znesku 41.037,86 EUR z zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek je bil v celoti pravnomočno zavrnjen.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).(1)
V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje „ugotovitev vrednosti spornega predmeta“ in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(2) Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko in/ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
6. Iz tožbe je razvidno, da je v vtoževanem znesku zajetih več odškodninskih zahtevkov. Tožeča stranka zahteva povrnitev:
- škode iz naslova odvetniških stroškov v višini 5.437,86 EUR (z zamudnimi obrestmi),
- škode iz naslova stroškov v zvezi z zagotovitvijo financiranja v višini 5.000,00 EUR (z zamudnimi obrestmi),
- škode iz naslova potnih stroškov, stroškov zaradi zamude časa in izgubljenega dobička zaradi odsotnosti z dela v skupni višini 600,00 EUR (z zamudnimi obrestmi),
- škode iz naslova interesa zaupanja (do premoženja, ki bi ga imela, če s toženo stranko ne bi sklepala nikakršne pogodbe in bi ta čas porabila za opravljanje svoje dejavnosti ter iskanje druge primerne lokacije za nakup poslovnega prostora) v višini 15.000,00 EUR (z zamudnimi obrestmi),
- škode iz naslova okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu Obligacijskega zakonika v višini 15.000,00 EUR z (zamudnimi obrestmi).
7. Navedeni zahtevki predstavljajo različne oblike škode. Čeprav naj bi bile vse posledica istega ravnanja tožene stranke, imajo različno dejansko in pravno podlago. To pa pomeni, da je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
8. Ker noben od zahtevkov ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija tožeče stranke ni dovoljena (490. člen ZPP) in jo je treba na podlagi 377. člena ZPP zavreči.
9. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije stroške revizije.
---.---
Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.
Op. št. (2): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005, III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007, III Ips 137/2007 z dne 29. 1. 2008 in III Ips 119/2008 z dne 13. 10. 2008.