Supreme Court dismisses appeal as individual claims under Art. 41 ZPP do not exceed €20,864.63 threshold.

1. Revizija se zavrže.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Ker imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago (nanašajo se na različne nivojske prehode), je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je na predlog tožeče stranke zoper toženo stranko izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin (dveh računov in obračunov obresti). Po ugovoru tožene stranke se je postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Kopru (sodiščem prve stopnje), ki je sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin ohranilo v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo glavnice v višini 10,287.563,80 SIT (sedaj 42.929,24 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2003 dalje do plačila, in v delu, s katerim ji je bilo naloženo plačilo izvršilnih stroškov v znesku 131.820,00 SIT (sedaj 550,08 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2003 dalje do plačila. Za znesek 431.816,60 SIT (sedaj 1.801,94 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2003 dalje do plačila pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki. Višje sodišče v Kopru (sodišče druge stopnje) je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je preostali del sklepa o izvršbi v celoti razveljavilo in tudi v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek. Pritožbo tožeče stranke pa je zavrnilo ter potrdilo zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi 1. ter 3. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ter da ugodi pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi tudi v tem delu.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

7. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje "ugotovitev vrednosti spornega predmeta" in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije (glej na primer sklep III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, sklep II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, sklep III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, sklep III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, sklep III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005, sklep III Ips 167/2006 z dne 24. 4. 2007). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala povračilo stroškov vzdrževanja cestno prometne signalizacije in naprav za zagotovitev varnosti v cestnem prometu. Stroški se nanašajo na vzdrževanje šestih nivojskih križanj občinskih cest z železniškimi progami v letu 2001 (kopija predračuna je priloga A 7 v spisu) in sedmih nivojskih križanj občinskih cest z železniškimi progami v letu 2002 (kopija predračuna je priloga A 16 v spisu). Ker imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago (nanašajo se na različne nivojske prehode), je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da nobeden od zahtevkov tožeče stranke ne presega 20.864,63 EUR. Najvišji zahtevek je zahtevek za povrnitev stroškov za vzdrževanje prehoda Podstenje, DK v letu 2002, ki znaša 6.528,76 EUR (prej 1,564.552,07 SIT). To pomeni, da revizija ni dovoljena (490. člen ZPP) in da jo je treba na podlagi 377. člena ZPP zavreči.

10. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.