Supreme Court dismisses review where individual maintenance cost claims under 20,864.63 EUR each. Review barred as no single claim exceeds threshold despite multiple claims. Court rejects review and assigns costs to appellant. Review barred as no single claim exceeds threshold despite multiple claims. Court rejects review and assigns costs to appellant.

1. Revizija se zavrže.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Stroški se nanašajo na vzdrževanje štirih različnih cestnih prehodov, kar pomeni, da imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije, ki jo je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila tožena stranka, je zato odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.

[OBRAZLOŽITEV]

(1) Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES), št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006), in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

(2) Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).

(3) V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje „ugotovitev vrednosti spornega predmeta“ in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije(1). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko in/ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

(4) V obravnavani zadevi je bilo toženi stranki pravnomočno naloženo plačilo stroškov vzdrževanja cestne prometne signalizacije in prometne opreme na nivojskih križanjih občinskih cest z železniško progo. Stroški se nanašajo na vzdrževanje štirih različnih cestnih prehodov v letu 2003 (kopija predračuna s pregledom stroškov je priloga A 7 v spisu), kar pomeni, da imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije, ki jo je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila tožena stranka, je zato odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

(5) Vrhovno sodišče ugotavlja, da nobeden od zahtevkov tožeče stranke ne presega 20.864,63 EUR. Najvišji zahtevek je namreč zahtevek na plačilo stroškov vzdrževanja cestne prometne signalizacije in prometne opreme na prehodu z oznako Cpr 5, ki so znašali 1,868.416,54 SIT (sedaj 7.796,76 EUR). To pomeni, da revizija ni dovoljena (490. člen ZPP) in da jo je treba na podlagi 377. člena ZPP zavreči.

(6) Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Tako Vrhovno sodišče že v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005, III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007 in III Ips 137/2007 z dne 29. 1. 2008.