Appeal dismissed because claimant is not a party to the inheritance proceeding and lacks standing to contest it.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Stranke v zapuščinskem postopku so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), torej vse osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanja.

Ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja (le) izven zapuščinskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščino pokojne A. Š., ki jo sestavljata nepremičnini parc. št. 1 in parc. št. 2, obe k. o. X., izročilo Republiki Sloveniji, ker zapustnica nima dedičev.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje A. J. Izpostavlja, da ji sodišče ni posredovalo vloge državnega pravobranilstva RS.

Opozarja, da sta pri obeh nepremičninah vpisani zaznambi, da so nepremičnine za slučaj smrti A. Š. darovane J. O. na podlagi izročilne pogodbe za slučaj smrti. Pritožnica izvirnika pogodbe ni mogla pridobiti, ker je zgorel. J. O. je pritožničin oče. Lastninska pravica na navedeni nepremičnini bi se torej morala vknjižiti na J. O., njegova dedinja pa je pritožnica. Od smrti J. O. sporno nepremičnino uporablja kot svojo in jo je tudi priposestvovala.

Sodišče je torej nepravilno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je odločilo, da sporni parceli spadata v zapuščino pokojne A. Š. Sodišče prve stopnje bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in udeležence napotiti na pravdo, saj je bila glede na predložene listine podana velika stopnja verjetnosti, da je navedena izročilna pogodba obstajala.

Pritožnica zato predlaga, da pritožbeno sodišče v izogib novim sodnim postopkom izpodbijani sklep razveljavi, saj bi sicer morala pritožnica proti Republiki Sloveniji v novem postopku uveljavljati priposestvovanje, kar bo obema strankama povzročilo le nepotrebne stroške.

3. Pritožba je bila vročena Republiki Sloveniji, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Zoper sklep o dedovanju se lahko pritožijo le stranke zapuščinskega postopka (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju; ZD). Stranke v zapuščinskem postopku so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), torej vse osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanja.(1)

6. Pritožnica, kot v pritožbi pravilno izpostavlja tudi sama, ne spada v krog zapustničinih dedičev. Njena terjatev nima dednopravne narave. Uveljavlja pogodbeno pridobitev lastninske pravice.

7. Ker torej pritožnica ni stranka v tem zapuščinskem postopku, njena pritožba ni dovoljena.(2) Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo v skladu s 1. točko 365. člena ZPP člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.

8. Na pritožbene težnje po prekinitvi zapuščinskega postopka višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja (le) izven zapuščinskega postopka.(3)

Op. št. (1): Npr. tudi potomci, ki zahtevajo izločitev premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ali pa upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine (143. člen ZD).

Op. št. (2): Prim.: odločbe tega sodišča II Cp 1315/2014, I Cp 1165/2013, I Cp 287/2012, I Cp 114/2010, I Cp 1491/2000; pa tudi dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, GV 1999, stran 86.

Op. št. (3): Prim. odločbe tega sodišča II Cp 469/2016, II Cp 1330/2015, II Cp 366/2015, II Cp 2711/2014, I Cp 3223/2013.