Inadmissible appeal by non-heirs; widow inherits all via first order, excluding second order heirs.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Vstopna pravica velja le za potomce dediča, ki se je dedovanju odpovedal. Ker se je dedovanju odpovedala le hčer zapustnika, ne pa tudi zapustnikova vdova, deduje slednja v prvem dednem redu celotno premoženje, ki je predmet dedovanja. Dediči bližnjega reda izključujejo od dedovanja osebe drugih dednih redov.

Vknjižena prepoved razpolaganja ne vpliva na dedovanje, saj preide zapuščina na dediče skupaj z obremenitvami.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o dedovanju, opr. št. II D 514/2004 z dne 17.11.2006, ter pritožbo zoper obravnavani sklep, ki sta ju vložila F. J. in U. J.. S sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje določilo kot zakonito dedinjo do celotne zapuščine zapustnikovo vdovo E. I..

Pritožnika uveljavljata vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu in pritožbi zoper sklep o dedovanju v celoti ugodi ter razveljavi klavzulo o pravnomočnosti obravnavanega sklepa o dedovanju, sklep o dedovanju pa spremeni tako, da pritožnika določi za dediča vsakega do ½ premoženja oz. da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da bi se dedovanje moralo opraviti po drugem dednem redu. Ker med Republiko Slovenijo in Rusko Federacijo ni vzajemnosti, zapustnikova vdova kot ruska državljanka ne more dedovati nepremičnin na ozemlju RS. Sklep o dedovanju ni postal pravnomočen, saj pritožnikoma ni bil vročen. Prav tako ni dokazov, da bi bil pravilno vročen vdovi zapustnika. Pritožnika nista bila vabljena na zapuščinsko obravnavo. V sklepu o dedovanju je tudi naveden napačen EMŠO dedinje. V sklepu o dedovanju ni bilo odločeno o zapustnikovih dolgovih, sodišče pa tudi ni upoštevalo v Zemljiško knjigo vpisano prepoved odtujitve nepremičnine, ki je predmet dedovanja. Ta prepoved traja do smrti F. J..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da pritožnika nista dediča, saj ne dedujeta niti po vstopni pravici po hčeri zapustnika niti v drugem dednem redu. Po vstopni pravici po hčeri zapustnika ne dedujeta, ker vstopna pravica velja le za potomce dediča, ki se je dedovanju odpovedal (12. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju: ZD). Pritožnika tudi ne dedujeta v drugem dednem redu, saj je zapustnik zapustil potomko. V tem primeru se dedovanje opravi po prvem dednem redu (11. člen ZD). Dediči bližnjega reda po 4. odstavku 10. člena ZD izključujejo od dedovanja osebe drugih dednih redov. Zato bi se dedovanje po drugem dednem redu opravilo le, če bi se dedovanju odpovedali vsi dediči prvega dednega reda. Ker se je dedovanju odpovedala le hčer zapustnika, ne pa tudi zapustnikova vdova, deduje slednja v prvem dednem redu celotno premoženje, ki je predmet dedovanja.

Ker pritožnika nista dediča in v zapuščinskem postopku, ne moreta uveljavljati kakšne pravice iz zapuščine, ne spadata med stranke postopka (175. člen ZD). Posledično nimata pravice vložiti predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o dedovanju kot tudi ne pravice vložiti pritožbo zoper sklep o dedovanju. Enako je razvidno iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. Pravnomočen sklep o dedovanju ju tudi ne veže (220. člen ZD).

Sodišče druge stopnje glede pritožbenih navedb pritožnikoma pojasnjuje, da vknjižena prepoved razpolaganja ne vpliva na dedovanje, pri čemer preide zapuščina na dediče skupaj z obremenitvami. Dolgovi zapustnika preidejo na dediče po samem zakonu, v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, zato poseben sklep sodišča ni potreben.

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo kršitev postopka, na katera mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.