Appeal dismissed for procedural leadership ruling; partially allowed for missing subordinate claim decision.

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

II. Pritožbi zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se delno ugodi, izpodbijani sklep se v tem delu razveljavi glede odločitve o podrednem tožbenem zahtevku in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. V ostalem delu se pritožba zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (glede odločitve o ugovoru sodne nepristojnosti za odločitev o primarnem zahtevku in zavrženju tožbe v tem delu) potrdi.

[JEDRO]

Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ne dopusti nasprotne tožbe, je sklep procesnega vodstva. Pritožbe zoper tak sklep ni.

Napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.

Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Če sodišče tožbo po primarnem zahtevku zavrže, nastopijo pogoji za obravnavanje podrejenega zahtevka, ki s tem postane primarni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo obravnavanja nasprotne tožbe, ki jo je tožnik vložil 15. 9. 2023. Sklenilo je, da se obravnava kot samostojna tožba (I. točka izreka). Nadalje je ugodilo ugovoru sodne (ne)pristojnosti in tožbo zavrglo (II. točka izreka).

2. Tožnik zoper sklep vlaga laično pritožbo. Ponavlja trditve, ki jih je v podkrepitev utemeljenosti tožbenega zahtevka že podal med postopkom.

Dodatno navaja, da iz zapisnika o glavni obravnavi v zadevi P 19/1998 ne izhaja, da je bila glavna obravnava zaključena 10. 5. 2023. V zapisniku je navedeno, da bo sodišče zadevo zaključilo po prejemu izjav, razen če se bo izkazalo, da je v zadevi treba izvesti še kakšen dokaz. Po tem datumu je sodišče strankam vročalo vloge in jih pozivalo k odgovoru nanje, odločitve o glavni stvari pa še ni izdalo.

Sodišče prve stopnje o ničnosti upravnih odločb, ki so predmet spora, ni obvestilo upravnega organa, kot to določa tretji odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku 1 . Predlaga, da to stori pritožbeno sodišče. Predlog za ugotovitev ničnosti upravnih odločb je na UE ... sicer že bil podan.

Predmet nasprotne tožbe je tudi zahtevek glede ugotovitve neobstoja prednostne pravice uporabe, ki izhaja iz izpodbijanih upravnih odločb. Sodišče se do tega ni opredelilo.

3. Prvi toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni dopustna, zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je delno utemeljena.

Glede odločitve o dopustnosti nasprotne tožbe

5. Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ne dopusti nasprotne tožbe, je sklep procesnega vodstva. 2 Pritožbe zoper tak sklep ni (tretji odstavek 270. člena Zakona o pravdnem postopku 3 ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper del o odločitvi glede dopustnosti nasprotne tožbe (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

6. Navedeno velja kljub napačnemu pravnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pritožba smiselno dovoljena zoper celotni izdani sklep. Napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. 4

Glede odločitve o sodni nepristojnosti in zavrženju tožbe

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da je odločbi, katerih ugotovitev delne ničnosti v tem postopku zahteva pritožnik, izdal upravni organ, zato je ta, skladno s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojen tudi za ugotovitev ničnosti teh odločb.

8. Pritožnik pravilnosti tega zaključka ne izpodbija. Dejstvo, da sodišče ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 281. člena ZUP, pa na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo (niti pritožnik tega ne zatrjuje).

9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do zahtevka glede ugotovitve neobstoja prednostne pravice uporabe tožencev - torej do zahtevka, ki ga je pritožnik oblikoval kot podrejenega (tretji odstavek 182. člena ZPP). V zvezi s tem izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je bilo treba sklep sodišča prve stopnje, da se ugodi ugovoru sodne (ne)pristojnosti in tožba zavrže, glede podrejenega tožbenega zahtevka razveljaviti in v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

10. Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Če sodišče tožbo po primarnem zahtevku zavrže, nastopijo pogoji za obravnavanje podrejenega zahtevka, ki s tem postane primarni. 5

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče (meritorno) odločiti o podrejenem zahtevku kot samostojnem zahtevku. Vprašanje obstoja in vezanosti na izpodbijani upravni odločbi glede podrejenega zahtevka namreč predstavlja le predhodno vprašanje. To pa ni razlog za pomanjkanje sodne pristojnosti. 6

12. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ne opredeljuje posebej do preostalih pritožbenih ugovorov. Ti ne morejo voditi do drugačne odločitve sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 80/99 - v s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP.

2 A. Galič, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2006, str. 176-177. Enako tudi VSL sklep II Cp 810/2020 z dne 29. 6. 2020, VSL sklep II Cp 3085/2009 z dne 5. 1. 2010, VSL sklep II Cp 555/2001 z dne 11. 4. 2001.

3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

4 Prim. VSM sklep I Cp 777/2022 z dne 8. 11. 2022, VSL sklep I Cpg 209/2013 z dne 28. 2. 2013, VSL sklep I Cpg 793/2017 z dne 23. 10. 2017, VSL sklep II Cpg 541/2017 z dne 16. 6. 2017, VSL sklep Cpg 971/94 z dne 10. 1. 1996.

5 Prim. VSL sklep I Cp 2998/2016 z dne 21. 2. 2017.

6 Prim. VSRS sklep II Ips 315/2005 z dne 11. 5. 2006.