Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to lack of impartiality concerns in appellate proceedings.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je pomembna okoliščina, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke ali utemeljitev okrnitve videza nepristranskosti z vidika širše percepcije javnosti, temveč je predlog v skrbi za pravdni stranki podalo pristojno sodišče sámo. Stranka predmetnega postopka je zaposlena kot vodja Skupne finančno računovodske službe pri Vrhovnem sodišču in v okvire te službe po dogovoru vodstev Vrhovnega sodišča in pristojnega višjega sodišča opravlja finančna in računovodska dela tudi za pristojno višje sodišče. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno višje sodišče ni manjše sodišče (samo na oddelku za civilno sodstvo je zaposlenih 28 sodnikov). Prav tako pa gre v obravnavani zadevi za odločanje v pritožbenem postopku, zato zgolj splošna okoliščina, ki jo izpostavlja predlog pristojnega višjega sodišča, da so sodniki in ostali zaposleni z drugo toženko, ki opravlja finančna in računovodska dela (tako za pristojno višje sodišče kot tudi za Vrhovno sodišče) neposredno ali posredno v kontaktu, še ni zadosten razlog za utemeljenost prenosa pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti v pomenu skrajnega sredstva, ki med drugim naslavlja ustavno načelo naravnega sodnika, v konkretni zadevi ni nujen, skrb sodišča pa je preuranjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Višjim sodiščem v Ljubljani je v teku postopek reševanja tožničine pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 43/2018-I z dne 17. 12. 2019, izdan v pravdnem postopku zaradi ugotovitve lastninske pravice na stanovanju (vsp 46.016,00 EUR).

2. Višje sodišče v Ljubljani je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je druga toženka zaposlena kot vodja Skupne finančno računovodske službe pri Vrhovnem sodišču, ta služba pa po dogovoru vodstev Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani opravlja finančna in računovodska dela tudi za pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Sodniki in ostali zaposleni na pristojnem višjem sodišču so z drugo toženko zato neposredno ali posredno v kontaktu. Tudi sodnica poročevalka je sama z drugo toženko že osebno sodelovala pri urejanju zadev v zvezi z obračunom plače in stroškov prevoza. Zato bi lahko to dejstvo pri nasprotni stranki vzbudilo dvom v nepristranskost sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po prevladujoči sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik 1 . Vrhovno sodišče pa je v zadevi I R 165/2019 pojasnilo, da je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, saj bi bilo zmotno na podlagi citiranih judikatov posplošeno sklepati o utemeljenosti tovrstnih predlogov 2 . Tako kot v citirani zadevi je tudi v obravnavani zadevi pomembna okoliščina, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke 3 ali utemeljitev okrnitve videza nepristranskosti z vidika širše percepcije javnosti 4 , temveč je predlog v skrbi za pravdni stranki podalo pristojno sodišče sámo. Stranka predmetnega postopka je zaposlena kot vodja Skupne finančno računovodske službe pri Vrhovnem sodišču in v okvire te službe po dogovoru vodstev Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani opravlja finančna in računovodska dela tudi za pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno Višje sodišče v Ljubljani ni manjše sodišče (samo na oddelku za civilno sodstvo je zaposlenih 28 sodnikov). Prav tako pa gre v obravnavani zadevi za odločanje v pritožbenem postopku 5 , zato zgolj splošna okoliščina, ki jo izpostavlja predlog pristojnega višjega sodišča, da so sodniki in ostali zaposleni z drugo toženko, ki opravlja finančna in računovodska dela (tako za pristojno višje sodišče kot tudi za Vrhovno sodišče) neposredno ali posredno v kontaktu, še ni zadosten razlog za utemeljenost prenosa pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti v pomenu skrajnega sredstva, ki med drugim naslavlja ustavno načelo naravnega sodnika, v konkretni zadevi ni nujen, skrb sodišča pa je preuranjena. Na podlagi vseh okoliščin zadeve Vrhovno sodišče ocenjuje, da z izvedbo postopka videz nepristranskosti pristojnega sodišča ne bo okrnjen, zato je predlog zavrnilo.

1 Sklepi I R 80/2018 (tožnikova mama je sodna zapisničarka), I R 77/2019 (dolžnikova sestra je vodja vpisnika), I R 134/2013 (toženkina teta je referentka na sodišču), I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka), I R 88/2017 (toženka je sodnica), I R 88/2009 (toženec je zunajzakonski partner sodnice) itd.

2 Zavrnitveni sklepi I R 28/2005 (sodnik je brat direktorja druge toženke), I R 89/2003 (sorodstveno razmerje s strojepisko), I R 9/2012 (zakonita dedinja v zapuščinskem postopku je sodnica), III R 12/2012 (toženčeva žena je bila sodelavka večine sodnikov) itd.

3 Kot nekoliko kvazi zahtevo za izločitev sodnika na podlagi 70. člena ZPP.

4 Primerjaj s sklepom I R 27/2012: „Objektivno nepristranskost sodišča je treba oceniti zlasti z vidika percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.“

5 Delegacijo je sprva predlagala sodnica poročevalka zato, ker je pri pripravi zadeve iz podatkov spisa (zapisnik o zaslišanju stranke) ugotovila, da je druga toženka vodja računovodske službe, s katero je osebno že sodelovala pri urejanju zadev v zvezi z obračunom plače in stroškov prevoza.