Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on plaintiff's employment at the court without sufficient additional circumstances.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer jurisdiction to another court under Article 67 of the Act on Civil Procedure. The plaintiff argued that her employment at the competent court, alongside her sister's similar role, created an appearance of bias, though she denied close personal ties. The court ruled that employment alone is insufficient for transfer, requiring further evidence regarding court size, job nature, and interpersonal connections to establish a significant reason.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Act on Civil Procedure; A party's employment at the competent court may constitute a significant reason for transferring jurisdiction, but this must be supported by additional factors such as court size, job specifics, and the nature of relationships to ensure objective impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Res je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumira okoliščina, ko je stranka zaposlena na sodišču, pristojnem za odločanje, toda pomembne so tudi druge okoliščine, predvsem velikost sodišča, povezanost med zaposlenimi, narava spora ipd.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Okrajnim sodiščem na A. je v teku pravda zaradi vrnitve darila.
2. Toženec je predlagal prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je tožnica zaposlena na sedaj pristojnem sodišču, enako tudi njena sestra, ki po navedbah v predlogu „[...] sodnikom dostavlja gradiva za obravnave, z njimi praznuje osebne praznike.“ Tožnica je potrdila, da sta s sestro zaposleni na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, zanikala pa je, da bi šlo za prijateljske ali podobne vezi med njima in sodniki pristojnega sodišča. Delegaciji pristojnosti sicer ni nasprotovala.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
5. V tu obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti enkrat že zavrnilo (sklep I R 19/2020 z dne 6. 2. 2020). Iz enakega razloga (zaposlitev tožnice na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča) je delegacijo namreč takoj po vložitvi tožbe predlagalo pristojno sodišče sámo. Po oceni Vrhovnega sodišča pa zgolj okoliščina zaposlitve stranke na pristojnem sodišču, brez nadaljnjih pojasnil o vrsti dela, odnosih med zaposlenimi itd., ob okoliščini, da ne gre za manjše, ampak za srednje veliko sodišče, za delegacijo ni zadoščala. Res je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumira okoliščina, ko je stranka zaposlena na sodišču, pristojnem za odločanje, 1 toda pomembne so tudi druge okoliščine, predvsem velikost sodišča, povezanost med zaposlenimi, narava spora ipd.
6. Tudi tokrat Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlog za delegacijo ni utemeljen. Temelji namreč na povsem enaki okoliščini, tj. zaposlitvi tožnice (in njene sestre) na pristojnem sodišču. Dodatno pojasnilo, da sta zaposleni na izvršilnem oddelku (in ne morda na pravdnem oddelku, kjer se vodi spor), da sta del sodnega osebja (in ne morda sodnici) in ob upoštevanju tožničinega pojasnila, da gre za strogo profesionalne (in ne morda tesnejše prijateljske) odnose, ne more voditi v drugačno odločitev kot prej.
7. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.
1 Glej, npr., sklepe I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.