Supreme Court dismisses appeal by non-lawyer due to untimely filing and lack of legal qualification.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Pritožnica vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila zavržena njena pritožba, ker jo je vložila kot oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita. Kljub temu v pritožbi zoper ta sklep, ki jo vlaga sama, ne oporeka in ne zatrjuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Vrhovno sodišče je pritožnico že v okviru obravnavanja pritožbe v treh drugih zadevah pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker pritožnica ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Pritožnica v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignila, zato se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan petnajstdnevnega roka. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožnici.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnica) zoper svoj sklep I U 620/2015-20 z dne 25. 10. 2016, s katerim je zavrnilo pritožničin ugovor zoper plačilni nalog I U 620/2015-18 z dne 17. 8. 2016.

2. Pritožba ni pravočasna in ni dovoljena.

3. Po tretjem odstavku 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.

4. V tej zadevi gre za plačilo sodne takse v upravnem sporu, zato se uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Ta v drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) presodilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.(1) Navedeno stališče temelji na četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Čeprav se navedena določba ZPP ne nanaša na pritožbo, pa iz nje izhaja, da sme celo izredno pravno sredstvo vložiti tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen omenjeni izpit.

6. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7. V obravnavani zadevi je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožničina pritožba zavržena, ker jo je vložila kot oseba brez opravljenega pravniškega izpita. Kljub temu v pritožbi zoper omenjeni sklep, ki jo vlaga sama, temu ne oporeka in ne zatrjuje ter izkazuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Tudi sicer je Vrhovno sodišče pritožnico že v okviru obravnavanja pritožbe v zadevi I Up 158/2016 neuspešno pozvalo na predložitev dokaza o njem, zaradi česar je bila pritožba s sklepom z dne 21. 6. 2016 zavržena (zaradi neizkazanega pravniškega državnega izpita sta bili zavrženi tudi njeni pritožbi v zadevah I Up 159/2016 in I Up 338/2016).

8. Iz navedenega izhaja, da je bila pritožnica tako v dosedanjih postopkih kot z izpodbijanim sklepom seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo njegovega izkazovanja in posledicami opustitve. Zato njena pretekla neaktivnost, v tej zadevi pa tudi odsotnost nasprotovanja razlogu za izdajo izpodbijanega sklepa kažeta, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Po povedanem je Vrhovno sodišče v tem postopku ni ponovno pozivalo, naj dokaže izpolnjevanje omenjenega pogoja,(2) saj nadaljnje ponovljeno poučevanje glede procesne omejitve za vložitev pritožbe in pozivanje k predložitvi potrdila o izpitu z vidika 12. člena ZPP (pomoč prava neuki stranki) ni potrebno ne smiselno. Pri tem Vrhovno sodišče le dodaja, da se v takem primeru ne odpira vprašanje nepopolne pritožbe in s tem dopustnosti njenega vračanja v dopolnitev (336. člen ZPP), saj ne ZUS-1 ne ZPP ne zahtevata, da stranka že pritožbi priloži potrdilo o pravniškem državnem izpitu.(3)

9. Poleg tega je pritožba prepozna. Iz predloženega spisa sodišča prve stopnje (iz povratnice, pripete k izvirniku sklepa) je namreč razvidno, da je bilo v obravnavani zadevi obvestilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku pritožnice dne 6. 12. 2016, ker je bil poskus osebne vročitve izpodbijanega sklepa neuspešen. Ker pritožnica v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignila, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan petnajstdnevnega roka(4) , to je 21. 12. 2016. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je pritožbeni rok pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožnici, to je dne 22. 12. 2016, in je potekel dne 5. 1. 2017. Pritožnica je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila priporočeno po pošti dne 6. 1. 2017, torej po izteku pritožbenega roka. Zato je pritožba prepozna.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo.

11. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da ni pravočasna in ni dovoljena.

----

(1) Odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: I Up 38/2009, I Up 575/2011,

I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.

(2) Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 86/2016 z dne 16. 5. 2016, I Up 144/2016 z dne 7. 6. 206, I Up 222/2016 z dne 22. 8. 2016 in drugi.

(3) V tem smislu Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 337/2015 z dne 10. 3. 2016.

(4) Tako na primer Vrhovno sodišče v sklepih I Up 66/2016 z dne 21. 9. 2016, X Ips 408/2014 z dne 11. 12. 2014, X Ips 96/2015 z dne 22. 4. 2015.