Court rejects transfer of bankruptcy case due to criminal complaint indicating subjective rather than objective bias.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a bankruptcy case to another court based on Article 67 of the Civil Procedure Act. Creditors alleged subjective bias due to a criminal complaint filed against the bankruptcy court and administrator, alongside claims of close personal ties. The court ruled that such allegations constitute grounds for recusal or removal rather than a valid reason for transferring jurisdiction, as the criminal complaint does not prove objective impartiality issues.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 70 of the Civil Procedure Act; Article 118 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Liquidation; Article 121 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Liquidation: A criminal complaint against a judge or administrator constitutes a ground for recusal or removal due to subjective bias, not a valid reason for transferring jurisdiction under Article 67 of the Civil Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Okoliščina, da so predlagatelji vložili kazensko ovadbo zoper stečajno sodnico in stečajnega upravitelja, se ne nanaša na objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost, kar je lahko razlog za izločitev sodnika oziroma razlog za razrešitev upravitelja, ne pa tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Prav tako prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za takšne primere imajo stranke v postopku na voljo zakonsko predvidena pravna sredstva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V stečajnem postopku nad dolžnikom je pet upnikov, navedenih v uvodu izreka (v nadaljevanju predlagatelji), vložilo predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V predlogu navajajo, da so zoper stečajno sodnico B. B. in stečajnega upravitelja A. A. vložili kazensko ovadbo ter da je iz objav v medijih zaslediti informacije o tesnejšem poznanstvu stečajnega upravitelja s stečajno sodnico, kot tudi z drugimi sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani. Nadalje izpostavljajo dejstvo, da sta bila nad stečajnim dolžnikom začeta dva stečajna postopka, v obeh pa je bila zadeva dodeljena isti stečajni sodnici ter imenovan isti stečajni upravitelj. Prvi stečajni postopek naj bi stečajna sodnica začela na očitno nezakonit način. Navedeno naj bi zaradi zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča predstavljalo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi.
2. Stečajni upravitelj se s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne strinja.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po določbi 67. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
5. Okoliščina, da so predlagatelji vložili kazensko ovadbo zoper stečajno sodnico in stečajnega upravitelja, se ne nanaša na objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost, kar je lahko razlog za izločitev sodnika (70. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) oziroma razlog za razrešitev upravitelja (118. člen ZFPPIPP), ne pa tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče (67. člen ZPP).(1) Enako velja za navedbo o tesnejšem poznanstvu oziroma prijateljstvu stečajnega upravitelja s stečajno sodnico oziroma drugimi sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Morebitna povezanost stečajnega upravitelja s stečajno sodnico oziroma drugimi sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani bi lahko predstavljala razlog za izločitev sodnika (oziroma razlog za razrešitev upravitelja). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, vendar ne kot delegacija iz razlogov smotrnosti na podlagi 67. člena ZPP, temveč kot nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP.(2) Navedeno izhaja tudi iz sklepa VIII R 8/2012 z dne 22. 5. 2012, na katerega se predlagatelji sklicujejo v svojem predlogu.
6. Zatrjevanje predlagateljev, da naj bi iz tega sklepa Vrhovnega sodišča smiselno izhajalo, da prijateljsko razmerje zaradi vložene kazenske ovadbe predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP, ne drži. Zatrjevanje, da se določen razlog za delegacijo nanaša na celotno sodišče, še ne povzroči spremembe narave razloga, torej spremembe iz razloga, ki se nanaša na subjektivno nepristranskost, v razlog, ki se nanaša na objektivno nepristranskost.
7. Prav tako prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za takšne primere imajo stranke v postopku na voljo zakonsko predvidena pravna sredstva.
8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.
---.---
Op. št. (1): Primerjaj na primer sklepe VS RS I R 82/2002 z dne 3. 10. 2002, I R 111/2002 z dne 21. 11. 2002, I R 52/2007 z dne 16. 5. 2007, I R 2/2011 z dne 10. 2. 2011, I R 17/2012 z dne 26. 1. 2012.
Op. št. (2): Primerjaj na primer sklepe VS RS I R 89/2000 z dne 15. 11. 2000, III R 10/2001 z dne 21. 2. 2001, I R 104/2002 z dne 24. 10. 2002.