Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on procedural dissatisfaction rather than objective impartiality doubts.

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških odgovora na predlog se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V nepravdni zadevi N 10/2024 predlagatelj predlaga delitev solastne nepremičnine, katere solastnika sta predlagatelj in nasprotni udeleženec, vsak do 1/2. Nasprotni udeleženec je že drugič vložil predlog za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki ga utemeljuje s svojim nezaupanjem v nepristranskost Okrajnega sodišča v Ajdovščini. Tokrat navaja, da je pristojno sodišče prvi narok za glavno obravnavo določilo v nasprotju s tretjim odstavkom 279.c člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ga kljub opravičljivim razlogom ni hotelo preložiti. Meni, da sodišče s takšnim postopanjem nasprotnemu udeležencu namerno onemogoča obravnavo pred sodiščem in udeležbo na naroku po pooblaščencu, zaradi česar je okrnjen objektivni videz nepristranskosti.

2. Predlagatelj v odgovoru na predlog nasprotnega udeleženca za prenos pristojnost predlaga njegovo zavrnitev, izrek denarne kazni nasprotnemu udeležencu in priglaša stroške odgovora na predlog.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena ZPP, ki se v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP‑1) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Zato so s pojmom "drugi tehtni razlogi" po ustaljeni sodni praksi zajete predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča kot takega, torej okoliščine, zaradi katerih bi na vse sodnike pristojnega sodišča lahko padla senca dvoma v njihovo nepristranskost pri odločanju v konkretni zadevi.

5. Okoliščin, ki jih v predlogu navaja nasprotni udeleženec, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 1 Za odpravo morebitnih postopkovnih in materialnopravnih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, 2 odpravi morebitnega dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP. 3

6. Ker iz navedenih razlogov predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

7. Ukrepe za zagotavljanje procesne discipline iz 11. člena ZPP sodišče izvaja po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke. Sodišče predlog stranke lahko upošteva kot pobudo, vendar nanjo ni vezano in se do nje ni dolžno vsebinsko opredeliti ali o njej odločiti s sklepom. 4 Vrhovno sodišče zato o predlogu predlagatelja za ukrepanje zoper nasprotnega udeleženca po 11. členu ZPP ni odločalo.

8. Predlagatelj je priglasil stroške odgovora na predlog za prenos pristojnosti. Ker ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, temveč o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških predloga in odgovora nanj pridrži za končno odločbo. 5

1 Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 80/2007 z dne 24. 5. 2007, I R 16/2025 z dne 12. 3. 2025, I R 31/2025 z dne 12. 3. 2025 in I R 58/2025 z dne 7. 5. 2025.

2 Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 31/2025 z dne 12. 3. 2025.

3 Ibidem.

4 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča Cp 13/2005 z dne 1. 12. 2005, IIII R 2/2024 z dne 12. 3. 2024 in I R 88/2025 z dne 18. 6. 2025.

5 Primerjaj npr. sklepa Vrhovnega sodišča I R 242/2023 z dne 25. 1. 2024 in I R 88/2025 z dne 18. 6. 2025.