Supreme Court transfers inheritance case to avoid conflict of interest due to judge's employment and family ties.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je Okrajno sodišče v Postojni manjše sodišče, kjer se vsi zaposleni med seboj poznajo in se tudi dnevno srečujejo. Razen tega je pomembno, da javna uslužbenka C. C. opravlja dela in naloge administrativne pomoči tudi na zapuščinskem oddelku sodišča. Je mati ene od dedinj in je vpeta v meddružinska razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Postojni je v teku zapuščinski postopek po pok. A. A.

2. Okrajno sodišče v Postojni je na Vrhovno sodišče naslovilo predlog za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da v navedenem zapuščinskem postopku kot dedinja prvega dednega reda nastopa B. B., ki je hči C. C., zaposlene na Okrajnem sodišču v Postojni. Javna uslužbenka C. C. opravlja dela in naloge administrativne pomoči med drugim tudi na zapuščinskem oddelku. V njene delovne zadolžitve tako spada urejanje koledarja, odpravljanje pošte, vpisovanje procesnih dejanj v vpisniku iPUND, opravljanje strojepisnih del, delno tudi sprejemanje strank. Ima torej neomejen dostop do elektronskega iPUND vpisnika, kar ji omogoča vpogled v predmetni zapuščinski zadevi. Vsi zaposleni na tako majhnem oddelku, kot je Okrajno sodišče v Postojni, so s sodelavko za sodne zadeve dnevno v stiku (tako podpisana sodnica, kot sodnica ki jo nadomešča in drugi zaposleni) in so v prijateljskih odnosih. Opisane okoliščine tako predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dejstvo, da je javna uslužbenka mati dedinje, da se je kot dedinja prijavila k dedovanju tudi zunajzakonska partnerica pokojne ter da javna uslužbenka opravlja dela in naloge na zapuščinskem oddelku, bi utegnila predvsem pri strankah in tudi pri javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča. Zato sodišče predlaga, da se za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Ob tem sodišče še poudarja, da je C. C. pred nastopom službe na tem sodišču opravljala naloge in dela na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, ki ga je vodila sodnica Aleksandra Melc Gombač. Skladno z letnimi razporedi dela Okrajnih sodišč v Ilirski Bistrici in Sežani omenjena sodnica med drugim rešuje tudi zapuščinske zadeve, zato predlaga, da se za stvarno pristojno ne določi katero od teh sodišč.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa o zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Mednje v smislu navedene zakonske določbe šteje tudi zahteva po objektivni nepristranski sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu opisane okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov sodišča, na katerem je zaposlena navedena javna uslužbenka, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni videz nepristranskosti). 1 Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je Okrajno sodišče v Postojni manjše sodišče, kjer se vsi zaposleni med seboj poznajo in se tudi dnevno srečujejo. Razen tega je pomembno, da javna uslužbenka C. C. opravlja dela in naloge administrativne pomoči tudi na zapuščinskem oddelku sodišča. Je mati ene od dedinj in je vpeta v meddružinska razmerja.

6. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in določilo kot drugo stvarno pristojno sodišče Okrajno sodišče v Kopru. Pri tem je upoštevalo tudi opozorilo predlagajočega sodišča, naj se za drugo pristojno sodišče ne določita Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici in Okrajno sodišče v Sežani.

1 Glej npr. sklepa I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.