Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 112/2024 ECLI:SI:VSRS:2024:I.R.112.2024 AI generated

Supreme Court transfers case to Celje due to perceived lack of judicial impartiality in Ljubljana courts.

Case Number VSRS Sklep I R 112/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of the case to the District Court in Celje upon the plaintiff's request. The core issue involved allegations that the District and Higher Courts in Ljubljana acted unreasonably, creating a reasonable observer's impression of bias against the plaintiff's lawyer. The court ruled that this perceived lack of objective impartiality justified the transfer to ensure fair proceedings.

Legislator headnote

AI generated

67. člen Zakona o pravdnem postopku; When a reasonable observer would perceive a lack of objective impartiality in a court due to specific circumstances, the Supreme Court may transfer the case to another competent court to ensure fair proceedings.

Keywords

AI generated
judicial impartiality transfer of jurisdiction reasonable observer test perceived bias Supreme Court of Slovenia ZPP Article 67 procedural fairness

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

[JEDRO]

V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog druge tožene stranke za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je podan dvom v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Tožnica v predmetni zadevi zahteva povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi postopanja druge toženke v pravdi naslovnega sodišča P 1960/2016-I, v kateri je zastopala tožnico. Druga toženka zavrača odgovornost, v predmetni zadevi dokazuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji. Poudarja, da bo treba presoditi, ali je za nastalo škodo odgovorna druga toženka kot pooblaščenka tožnice v navedeni zadevi, ali pa Okrožno sodišče v Ljubljani in Višje sodišče v Ljubljani. Zaradi zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča pa te presoje ne moreta opraviti isti sodišči prve in druge stopnje, katerima se očita pristransko in nezakonito sojenje.

2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

4. Vrhovno sodišče sicer najprej ugotavlja, da se odločbe Vrhovnega sodišča, na katere se v podkrepitev svojega predloga sklicuje druga toženka, neposredno ne prilegajo konkretni situaciji. V predlogu naštetih sklepih I R 190/2023, I R 170/2018, I R 137/2018, I R 218/2018, III R 1/2016, I R 58/2011, I R 120/2009 in I R 57/2001, so bili vloženi odškodninski zahtevki zaradi protipravnega ravnanja pri sodnem odločanju. V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.

5. Vrhovno sodišče je ob povedanem sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju.