Supreme Court dismisses duplicate jurisdiction transfer request as legally identical to prior rejected applications.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Toženec je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.

Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V pravdni zadevi I P 494/2020 Okrajnega sodišča v Mariboru tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj tožencu naloži, da mu je iz naslova opravljenih odvetniških storitev zanj in družbo A., d. o. o. dolžan plačati 3.329,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2020 dalje do plačila.

2. Toženec je v vlogi z dne 18. 6. 2024 ponovno predlagal določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da mu pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Mariboru ni zagotovljena ustavna pravica do nepristranskega sojenja in ima občutek, da ne bo deležen ustreznega pravnega varstva. Ima slabe izkušnje s sodbami mariborskih sodišč. V zvezi z njimi je utrpel več milijonsko škodo, ki je še ni dobil povrnjene. Obsojen je bil za kaznivo dejanje, kar je povzročilo zaključek osebnega stečaja brez odpusta obveznosti. Ta (ob)sodba pa je bila s strani Vrhovnega sodišča kasneje razveljavljena in je bil oproščen. To pa ni bila edina očitna napaka mariborskih sodišč. Kršitve njegovih pravic izhajajo tudi iz odločb Ustavnega sodišča RS Up-71/99, Up-116/99 in U-I-6/08/12, Up-1198/05-11, Up-786/06-8 ter sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 62094/2013 in I Ips 26122/2014, pri čemer mu slednje Okrajno sodišče v Mariboru iz neznanih razlogov še ni vročilo. Vodi spor zoper posamezne sodnike mariborskih sodišč. Odškodninsko tožbo zaradi krivične obsodilne sodbe je vložil tudi zoper razpravljajočo sodnico. V mariborskem okolju se posamezni sodniki med seboj zelo dobro poznajo, zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru pa spadajo pod Višje sodišče v Mariboru, kjer so zaposleni sodniki, s katerimi je v sodnem sporu za več milijonov EUR. Prav tako je bila tožnikova soproga do nedavnega zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru. Podal pa je tudi kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin zoper neznanega storilca, zaposlenega na Višjem sodišču v Mariboru. Sklicuje se na načelo sorazmernosti in navaja, da je treba presoditi težo posledic posega v njegovo pravico do zakonitega in nepristranskega sojenja ter težo posledic za državo, če bi bilo predlogu za prenos pristojnosti ugodeno.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Toženec je v tej zadevi Vrhovnemu sodišču predlagal prenos pristojnosti že v vlogah z dne 10. 4. 2023 in z dne 13. 2. 2024, Vrhovno sodišče pa je o njegovih predlogih odločilo s sklepoma I R 69/2023 z dne 24. 5. 2023 in I R 22/2024 z dne 7. 3. 2024 tako, da ju je zavrnilo.

6. V obravnavanem predlogu toženec uveljavlja v bistvenem enake razloge kot v predlogih z dne 10. 4. 2023 in z dne 13. 2. 2024 - ponovno se sklicuje na sodne postopke zoper nekatere sodnike mariborskih sodišč, na tesna znanstva posameznih sodnikov teh sodišč, na preteklo zaposlitev tožnikove soproge na pristojnem Okrajnem sodišču v Mariboru ter podaja trditve o kršitvah in napakah v postopkih pred mariborskimi sodišči. V prej navedenih sklepih je bilo tožencu že pojasnjeno, da takšni razlogi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti. Med drugim je bilo poudarjeno, da dejstvo, da je toženec v sodnih sporih s posameznimi sodniki mariborskih sodišč, glede na stranke konkretne pravde in vsebino tega spora, ne predstavlja takšne okoliščine, zaradi katere bi bili vsi sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja v tej zadevi. Z vidika povzetega tudi toženčeva kazenska ovadba zoper neznanega storilca, zaposlenega na Višjem sodišču v Mariboru ter odškodninska tožba zoper razpravljajočo sodnico ne predstavljata vsebinsko bistveno drugačnih oziroma novih okoliščin. Obravnavani predlog za delegacijo pristojnosti je tako v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjima.

7. Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči. 1

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 127/2022 z dne 5. 10. 2022, I R 185/2020 z dne 18. 12. 2020, I R 127/2020 z dne 11. 9. 2020, I R 89/2020 z dne 19. 6. 2020, I R 12/2019 z dne 21. 2. 2019, I R 45/2017 z dne 6. 4. 2017 in I R 132/2010 z dne 16. 9. 2010.