Supreme Court allows delegation of enforcement case due to family ties of court assistant to debtor.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Dejstvo, da je sodniška pomočnica, zaposlena prav na izvršilnem oddelku, dolžničina teta, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po pravnomočnosti sklepa je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v A. zaradi vodenja izvršilnega postopka.

2. Okrajno sodišče v A. je po prejemu zadeve Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku tega sodišča dolžničina teta. Videza objektivne nepristranskosti sodišča naj bi ne bilo mogoče zagotoviti zgolj z izločitvijo sodniške pomočnice, saj gre za majhno sodišče in ni mogoča taka organizacija dela, da navedena ne bi prišla v stik s predmetnim spisom. Na izvršilnem oddelku se namreč medsebojno v celoti nadomeščata le vpisničarka in sodniška pomočnica. Tudi sicer gre za majhen kolektiv vsega skupaj 15 zaposlenih, v katerem ni možno zagotoviti pogojev, da bi lahko v tej zadevi prevzemala vloge, te odpošiljala, sprejemala nekatere odločitve, dodeljevala spis sodniku, ipd., druga oseba.

3. Predlog je utemeljen.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopkih izvršbe in zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom o nepristranskosti vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem "drugega tehtnega razloga" lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče. 1 Dejstvo, da je sodniška pomočnica, zaposlena prav na izvršilnem oddelku, dolžničina teta, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Vrhovno sodišče ocenjuje, da gre za tehten razlog za delegacijo pristojnosti, zato je predlog za prenos pristojnosti utemeljen. Vrhovno sodišče je sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej, npr., sklepe I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.