Supreme Court dismisses premature jurisdiction dispute when general court transfers case to labor court without opposing jurisdiction.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed a request for a jurisdiction dispute filed by a district court that had transferred a case to a labor court. The district court argued it lacked jurisdiction over labor-related claims, but the Supreme Court found no dispute existed because the labor court had not yet contested its own authority. The court ruled that a jurisdiction dispute can only be decided once the receiving court formally opposes its jurisdiction, preventing unnecessary procedural delays.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o pravdnem postopku (ZPP); A jurisdiction dispute between courts of different types cannot be decided prematurely if the receiving court has not yet contested its jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Okrožno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 94078/2021 z dne 24. 12. 2021 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 3. 2. 2022 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.
2. Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPP). Meni, da za odločanje v tem pravdnem postopku ni stvarno pristojno. Poudarja, da se postopek nahaja še v fazi predhodnega preizkusa tožbe, saj tožeča stranka še ni bila pozvana k dopolnitvi tožbe. Kljub temu je iz predloga za izvršbo in iz ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi razvidno, da tožnik uveljavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja (na podlagi plačilnih list kot verodostojnih listin) oziroma da gre po naravi za spor, ki je povezan z denarnimi terjatvami iz delovnega razmerja (toženec v ugovoru priznava, da je tožnik pri njem zaposlen in da je prišlo do pobota terjatev iz naslova plač), za kar je v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno sodišče.
3. Predlog ni dovoljen.
4. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog Okrožnega sodišča v Mariboru preuranjen. V dani fazi postopka namreč spora o relativni pristojnosti med sodiščem splošne pristojnosti in delovnim sodiščem (še) ni. 1
5. Obravnavana zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za odločanje o katerem je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL), razen če zakon določa drugače (40.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Če dolžnik kondemnatornemu delu sklepa o izvršbi, v katerem mu je naložena izpolnitev obveznosti, obrazloženo ugovarja, sodišče sklep o izvršbi razveljavi ter se, kadar o zahtevku ni stvarno ali krajevno pristojno odločati, izreče za nepristojno ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču (62. člen ZIZ).
6. Okrožno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obravnavani zadevi ne gre le za vprašanje, katero sodišče splošne pristojnosti je pristojno za odločanje o zadevi, temveč za sprožitev spora o pristojnosti med sodiščema različne vrste. Spora v tej fazi postopka še ni, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo. Odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaradi prenehanja izključne krajevne pristojnosti zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, po vsebini namreč ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, ali naj o zadevi odloča sodišče splošne ali posebne pristojnosti. S tem ko je Vrhovno sodišče v preteklosti v posameznih primerih o vprašanju relativne pristojnosti nekajkrat vsebinsko odločilo (prim. denimo I R 83/2001, III R 20/2007, III R 39/2010, III R 14/2018 in I R 71/2021), je sodišče druge vrste prikrajšalo za možnost, da bi svoji pristojnosti argumentirano nasprotovalo, oziroma je spregledalo možnost, da sodišče druge vrste glede na konkretne okoliščine morda sploh ne bi imelo pomislekov o svoji pristojnosti, s čimer je v slednjem primeru nepotrebno zapletlo postopek.
7. Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena (še)le tedaj, ko bo tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče druge vrste.
8. Ker torej v dani fazi postopka negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje v kompetenčnem sporu niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).
9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Enako odločitev (in razloge) vsebuje sklep VS RS I R 133/2021 z dne 6. 10. 2021, ki ga Vrhovno sodišče v tej zadevi povzema tudi v nadaljnjih točkah obrazložitve.