Supreme Court dismisses premature jurisdiction dispute when general court transfers case to labor court without opposing jurisdiction.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Okrožno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 94078/2021 z dne 24. 12. 2021 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 3. 2. 2022 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.

2. Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPP). Meni, da za odločanje v tem pravdnem postopku ni stvarno pristojno. Poudarja, da se postopek nahaja še v fazi predhodnega preizkusa tožbe, saj tožeča stranka še ni bila pozvana k dopolnitvi tožbe. Kljub temu je iz predloga za izvršbo in iz ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi razvidno, da tožnik uveljavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja (na podlagi plačilnih list kot verodostojnih listin) oziroma da gre po naravi za spor, ki je povezan z denarnimi terjatvami iz delovnega razmerja (toženec v ugovoru priznava, da je tožnik pri njem zaposlen in da je prišlo do pobota terjatev iz naslova plač), za kar je v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno sodišče.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog Okrožnega sodišča v Mariboru preuranjen. V dani fazi postopka namreč spora o relativni pristojnosti med sodiščem splošne pristojnosti in delovnim sodiščem (še) ni. 1

5. Obravnavana zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za odločanje o katerem je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL), razen če zakon določa drugače (40.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Če dolžnik kondemnatornemu delu sklepa o izvršbi, v katerem mu je naložena izpolnitev obveznosti, obrazloženo ugovarja, sodišče sklep o izvršbi razveljavi ter se, kadar o zahtevku ni stvarno ali krajevno pristojno odločati, izreče za nepristojno ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču (62. člen ZIZ).

6. Okrožno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obravnavani zadevi ne gre le za vprašanje, katero sodišče splošne pristojnosti je pristojno za odločanje o zadevi, temveč za sprožitev spora o pristojnosti med sodiščema različne vrste. Spora v tej fazi postopka še ni, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo. Odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaradi prenehanja izključne krajevne pristojnosti zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, po vsebini namreč ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, ali naj o zadevi odloča sodišče splošne ali posebne pristojnosti. S tem ko je Vrhovno sodišče v preteklosti v posameznih primerih o vprašanju relativne pristojnosti nekajkrat vsebinsko odločilo (prim. denimo I R 83/2001, III R 20/2007, III R 39/2010, III R 14/2018 in I R 71/2021), je sodišče druge vrste prikrajšalo za možnost, da bi svoji pristojnosti argumentirano nasprotovalo, oziroma je spregledalo možnost, da sodišče druge vrste glede na konkretne okoliščine morda sploh ne bi imelo pomislekov o svoji pristojnosti, s čimer je v slednjem primeru nepotrebno zapletlo postopek.

7. Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena (še)le tedaj, ko bo tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče druge vrste.

8. Ker torej v dani fazi postopka negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje v kompetenčnem sporu niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako odločitev (in razloge) vsebuje sklep VS RS I R 133/2021 z dne 6. 10. 2021, ki ga Vrhovno sodišče v tej zadevi povzema tudi v nadaljnjih točkah obrazložitve.