Supreme Court rejects jurisdiction delegation request due to lack of objective doubt regarding court impartiality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to delegate jurisdiction from the First Instance Court to another competent court. The appellant argued that a judge on the original court was the wife of a media company employee involved in the case, creating an appearance of bias. The court found that the judge was not married to a party but only to an employee of the opposing media house, and the specific dispute was unrelated to the judge's partner. Consequently, the court determined the situation did not meet the threshold for objective doubt regarding the court's impartiality.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; The Supreme Court established that a request for jurisdiction delegation based on the appearance of bias is only valid if there is objective doubt that no judge can decide freely, which requires a close personal relationship between a judge and a party or their direct representative, not merely an employment connection to an opposing party's employee.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Položaj, ki je podan v konkretni zadevi, ne dosega pragu možnosti vzbuditve objektivnega dvoma o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja celotnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Spor med pravdnima strankama se že dlje časa obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Za odločanje o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskega sodišča je krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.
2. Prvi toženec je v pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2021, s katerim je sodišče mld. drugemu tožniku postavilo kolizijskega zastopnika, predlagal delegacijo pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno višje sodišče. Navaja, da je na Višjem sodišču v Ljubljani zaposlena višja sodnica dr. A. A., žena B. B., urednika ..., ki jo izdaja druga toženka. Navedena sodnica naj bi bila vplivna oseba, ki skrbi za izobraževalno dejavnost sodnikov. Videz objektivne nepristranskosti sodišča naj bi bil zato okrnjen.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov oziroma drugih zaposlenih na sodišču) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
5. Pod pojem „drugega tehtnega razloga“ se po ustaljeni sodni praksi lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec, sorodnik oziroma oseba v svaštvu, še zlasti, če gre za manjše sodišče. 1 Položaj, ki je podan v konkretni zadevi, pa ne dosega pragu možnosti vzbuditve objektivnega dvoma o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja celotnega sodišča. Dr. A. A., ki je sodnica na krajevno pristojnem sodišču, ni žena katere od strank postopka, ampak je zgolj žena zaposlenega pri eni od strank, tj. pri drugo toženi medijski hiši, pri čemer spor, ki se vodi v zvezi z domnevno nedovoljeno objavo fotografij sina prvega tožnika, ni v ničemer povezan s sodničinim partnerjem niti s prilogo ..., katere urednik je slednji. Zato ni nikakršnega razloga za sum, da nobeden od sodnikov pristojnega višjega sodišča ne bi mogel odločati po svoji vesti in nepristransko.
6. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.
1 Glej, npr., sklepe I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.