Appeal dismissed; order permitting enforcement is not an administrative act under ZUS-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom in določa zakonito sredstvo izvršbe, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zoper tak sklep o dovolitvi izvršbe zavrže po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je zato pravilna.

Na drugačno odločitev sodišča tudi ne vpliva novela Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E), ki v osnovni zakon dodaja 156. a člen glede odloga izvršbe inšpekcijskih odločb o odstranitvi objektov. V upravnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijanega upravnega akta. Če bosta tožnika želela uveljaviti odložitev izvršbe po navedenem 156. a členu ZGO-1, bosta morala za odlog izvršbe zaprositi prvostopenjski upravni organ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, Inšpekcijske pisarne Dravograd, št. 06122-2686/2010 z dne 22. 3. 2012, o dovolitvi izvršbe tožnikoma izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski inšpekcijski organ ugotovil, da je odločba istega upravnega organa, št. 06122-2686/2010 z dne 28. 10 2010, s katero je tožnikoma naloženo, da morata do 31. 3. 2011 na tam navedenem zemljišču na svoje stroške odstraniti objekt (stanovanjsko stavba z umetniško galerijo, betonskim nadstreškom in opornim zidom), opisan v 1. točki izreka tega sklepa, postala izvršljiva dne 1. 4. 2011 in jo je dovoljeno izvršiti po drugih osebah - pooblaščenih izvajalcih, če je tožnika do 30. 9. 2012 ne bosta izvršila sama. Odločil je še, da bo o morebitnih stroških izvršbe izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Pritožbo tožnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 0612-453/2010/10 z dne 31. 8. 2012.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožbo zavrglo.

3. Tožnika v pritožbi uveljavljata pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Menita, da bi moralo sodišče prve stopnje njuno tožbo obravnavati po vsebini. Izvršba je namreč preuranjena, ker je v teku postopek legalizacije spornega objekta. Objekt sta res gradila brez gradbenega dovoljenja, ker sta reševala svoj stanovanjski problem. Ker bosta v kratkem pridobila gradbeno dovoljenje, bi jima z izvršbo nastala nepopravljiva škoda. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep o dovolitvi izvršbe odpravi.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 367/2009, I Up 136/2010, I Up 95/2010, I Up 74/2011, I Up 142/2011, I Up 312/2012, I Up 429/2012). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnikov. Vsebinsko odločitev o njuni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja z dne 28. 10. 2010, s katero jima je bila naložena obveznost odstraniti nezakonito zgrajen objekt. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom in določa zakonito sredstvo izvršbe, se le dovoljuje prisilna izvršitev te obveznosti, ker tožnika v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe naloženega ukrepa nista prostovoljno izvršila.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa sklep o dovolitvi izvršbe, ki se nanaša le na potek izvršilnega postopka, ne spada.

8. Glede na obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna. Pritožbene navedbe, s katerimi tožnika zatrjujeta samo to, da naj bi bil objekt kmalu legaliziran, pa na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne vplivajo.

9. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne vpliva novela Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E), ki v osnovni zakon dodaja 156. a člen glede odloga izvršbe inšpekcijskih odločb o odstranitvi objektov. V upravnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijanega upravnega akta. Če bosta tožnika želela uveljaviti odložitev izvršbe po navedenem 156. a členu ZGO-1, bosta morala za odlog izvršbe zaprositi prvostopenjski upravni organ.

10. Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.