Appeal dismissed; enforcement approval order is not an administrative act under ZUS-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Delna izpolnitev obveznosti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe vpliva na obseg izvršbe, kar bo tožnik uveljavljal v postopku pred upravnim organom prve stopnje, ki je izključno stvarno pristojen za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano 1. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS - 1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale z dne 14. 4. 2010. Z 2. točko izreka sklepa pa je zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. Prvostopenjski upravni organ je s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil: da je odločba istega upravnega organa z dne 1. 12. 2008, s katero je bilo tožniku naloženo, da v roku 30 dni od vročitve odločbe odstrani dva prizidka ob poslovnem objektu na tam navedenem zemljišču in zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje, postala izvršljiva dne 4. 1. 2009 (1. točka izreka); tožniku naložil, da v naknadnem roku 30 dni po prejemu sklepa prostovoljno izvrši naloženo obveznost, sicer bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec, o datumu bo tožnik obveščen naknadno (2. in 3. točka izreka); navedel, da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep (4. točka izreka); in da pritožba ne zadrži izvršbe (5. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 10. 11. 2010 tožnikovo pritožbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi k izpodbijani 1. točki izreka sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

3. Tožnik vlaga pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa, s katero je bila njegova tožba zavržena. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 75. členu ZUS-1. Meni, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita, ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe posega v njegove pravice in pravni položaj. Z vlogo dne 4. 1. 2011 je namreč upravni organ obvestil, da je en prizidek na SZ strani objekta že odstranil. S sklepom je zato dovoljena izvršba obveznosti, ki v času izdaje sklepa ni več obstajala, s tem pa sklep vsebuje tudi vsebinsko odločitev o njegovi obveznosti. Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 293. členom ZUP izvršbo v tem delu ustaviti. V okviru presoje procesnih predpostavk bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti to dejstvo, ki izhaja iz listin upravnega spisa, upoštevati. Ker sodišče prve stopnje obvestila o delni izpolnitvi obveznosti z dne 4. 1. 2011 ni upoštevalo, je očitno presojalo brez dokazov, ki se nahajajo v upravnih spisih, zato je dejansko stanje v postopku nepopolno in zmotno ugotovljeno. Izpodbijani sklep pa v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izdal organ, pristojen za izvršbo. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), s katero je bilo tožniku naloženo, da v tam navedenem roku odstrani nezakonito zgrajena objekta, postala izvršljiva in, ker tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, dne 14. 4. 2010, ni sam izpolnil naložene obveznosti, določil dodatni rok za izpolnitev naložene obveznosti ter za primer, da tožnik tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil naložene obveznosti, določil način prisilne izvršitve naložene obveznosti. S tako vsebino sklepa (s katero se le ugotavlja izvršljivost, določa nov rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti in sredstvo izvršbe) upravni organ ni ponovno odločal ali posegel v tožnikovo pravico, obveznost ali pravno korist.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sporni sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 367/2009, I Up 136/2010, I Up 95/2010). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja z dne 1. 12. 2008, s katero mu je bila naložena obveznost odstraniti sporna objekta. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, pa se le dovoljuje prisilna izvršitev te obveznosti, ker tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršil. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

7. Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne more vplivati tožnikova navedba, da je po izdaji sklepa o izvršbi sam prostovoljno delno izpolnil naloženo obveznost (drugačne tožnikove navedbe, da naj bi naloženo obveznost delno izpolnil še pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe so protispisne, saj je tožnik sam v dopisu z dne 4. 1. 2011 navedel, da je obveznost delno izpolnil po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe). Delna izpolnitev v izvršilnem naslovu naložene obveznosti sicer vpliva na obseg prisilne izvršbe po tretji osebi, kar bo tožnik lahko uveljavljal v samem izvršilnem postopku pred prvostopenjskim upravnim organom. Za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe je namreč na prvi stopnji izključno stvarno pristojen upravni organ, ki je sklep o izvršbi izdal (prvi odstavek 293. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 289. člena ZUP). Sodišče pa presoja zakonitost in pravilnost izpodbijanega akta po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času izdaje izpodbijanega akta, če so seveda izpolnjeni pogoji za vsebinsko presojo, kar pa v tem primeru niti niso.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).