Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I R 157/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.157.2009 Generato dall'IA

Court rejects challenge to judicial impartiality based on general assumption of collegiality among judges in same jurisdiction.

Numero d'incarto Sklep I R 157/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction to a different court due to alleged lack of impartiality. The opposing parties argued that judges in the same judicial district, including the higher court, were merely acquaintances or colleagues, creating a reasonable doubt about neutrality. The court held that such doubts cannot be legally substantiated by a blanket presumption of familiarity among judges from the same area.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Zakon o nepravdnem postopku 37. člen: Doubts regarding judicial impartiality based solely on the general presumption of collegiality or acquaintance among judges in the same jurisdiction cannot be legally substantiated; specific recusation under Article 70 ZPP is required for closer relationships.

Parole chiave

Generato dall'IA
judicial impartiality presumption of collegiality recusal procedure jurisdiction transfer reasonable doubt ZPP Article 70 objective neutrality trasferimento Dublino verso la Croazia

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Supreme Court Decision I R 112/2008 dated 25. 9. 2008
District Court of Slovenj Gradec case regarding jurisdiction transfer due to familial relationship
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ni mogoče pravno upoštevno utemeljevati (in s tem objektivizirati) s pavšalizirano domnevo o „dobrem znanstvu ali vsaj kolegialnosti“ sodnikov z istega sodnega območja, vključno z zanj pristojnim višjem sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Ker je predlagateljica A. A. sodnica na Okrajnem sodišču v Žalcu, je na predlog slednjega – kot sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča – Vrhovno sodišče že s sklepom I R 112/2008 z dne 25. 9. 2008 v tej zadevi delegiralo pristojnost na Okrajno sodišče v Celju, ki je od tedaj dalje ves čas vodilo ta postopek, opravilo dva naroka in angažiralo izvedenca gradbene stroke, ki je v zadevi tudi že podal svoje strokovno mnenje. Nato pa sta nasprotna udeleženca po v tem postopku njuni novi pooblaščenki – odvetnici 12. 11. 2009 vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (zunaj območja pristojnosti Višjega sodišča v Celju) za odločanje v tej zadevi.

Predlog utemeljujeta z njunim prepričanjem, da s prenosom pristojnosti na Okrajno sodišče v Celju še ni bilo zadoščeno zahtevi po objektivni nepristranskosti sodišča, saj sta obe sodišči v istem sodnem območju in so sodniki obeh med seboj „dobri znanci ali vsaj kolegi“. Razen tega bo o morebitni pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju in ni mogoče izključiti možnosti, da ima predlagateljica znanstva ali kolegialne vezi tudi s sodniki Višjega sodišča v Celju. Nasprotna udeleženca se sklicujeta še na konkreten primer, ko je Vrhovno sodišče preneslo pristojnost z Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu na Okrožno sodišče v Celju z obrazložitvijo, da je tožnica hči sodnice (na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Ni mogoče pritrditi mnenju nasprotnih udeležencev, da s prenosom pristojnosti v tej zadevi z Okrajnega sodišča v Žalcu, katerega sodnica je predlagateljica, na Okrajno sodišče v Celju (sklep Vrhovnega sodišča I R 112/2008 z dne 25. 9. 2008) naj ne bi bilo zadoščeno zahtevi po objektivni nepristranskosti sodišča. Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije in ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva, namreč ni mogoče pravno upoštevno utemeljevati (in s tem objektivizirati) s pavšalizirano domnevo o „dobrem znanstvu ali vsaj kolegialnosti“ sodnikov z istega sodnega območja, vključno z zanj pristojnim višjem sodiščem.

To ne sme in ne more biti razlog v oporo prezumiranju dovzetnosti sodnika za kakršnekoli vplive v smislu posegov v avtonomnost njegovega odločanja, temelječega izključno na ustavi in zakonih. Kadar pa ne gre le za običajno ali stanovsko poznanstvo, temveč za tesnejše odnose drugačne kvalitete, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Ker razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP (v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku) niso podani, je bilo treba predlog nasprotnih udeležencev zavrniti.