Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep II Ip 780/2008 ECLI:SI:VSKP:2009:II.IP.780.2008 Generato dall'IA

Enforcement court partially allowed appeal correcting jurisdiction to agreed court per ZIZ provisions.

Numero d'incarto VSK sklep II Ip 780/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The enforcement court partially allowed the creditor's appeal, modifying the first-instance decision to designate the agreed jurisdiction court for the subsequent legal proceedings. The creditor argued the debtor's objection was unexplained and that the wrong court was selected for the trial. The court ruled that while the debtor's denial of cooperation was a valid claim not requiring proof, the first instance incorrectly ignored the agreed jurisdiction clause properly cited in the enforcement request.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. odst. 41. čl. ZIZ; 3. tč. 365. čl. ZPP: If parties agree on venue for enforcement proceedings and the creditor specifies the agreement in the enforcement request, the court must designate the agreed court for any subsequent legal proceedings.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement proceedings jurisdiction agreement creditor's appeal court designation ZIZ provisions legal proceedings venue debtor's objection procedimento in corso

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v 2. točki s p r e m e n i tako, da je za odločanje v pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

V ostalem (točka 1 izreka sklepa) se pritožba upnika zavrne in v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

[JEDRO]

Po 3. odst. 41. čl. ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru, če sta stranki glede terjatve, za katere upnik zahteva izvršbo sklenili dogovor o krajevni pristojnosti. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se sklep o izvršbi z dne 7.7.2008 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in 2. da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil upnik in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da ugovor dolžnika zavrne. V pritožbi navaja, da je dolžnikov ugovor v celoti neobrazložen in neutemeljen, saj dolžnik v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi konkretizirano izpodbijal obstoj ali višino upnikove terjatve. Njegov ugovor o neobstoju pravne podlage terjatve pa je povsem pavšalen. Sicer pa je sodišče prve stopnje napačno odločilo tudi v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnem sodiščem v Krškem. Upnik je v izvršilnem predlogu označil dogovorjeno krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora in navedel listino, ki vsebujejo dogovor o krajevni pristojnosti. Zato je za vodenje morebitnega pravdnega postopka pristojno sodišče izbrane krajevne pristojnosti (Okrožno sodišče v Ljubljani).

Pritožba upnika je deloma (v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa) utemeljena.

S pritožnikovo trditvijo, da dolžnikov ugovor v obravnavanem primeru ni bil obrazložen, se pritožbeno sodišče ne strinja. V ugovoru je namreč dolžnik zanikal poslovno sodelovanje z upnikom, to pa nedvomno predstavlja zatrjevanje takega pravno pomembnega dejstva, ki ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Ker pa je dolžnik s tem zatrjeval negativno dejstvo, ga tudi ni dolžan dokazovati. Dokazno breme v tej smeri je namreč na upniku.

Pravilno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Kopru (in ne v Krškem). Po 3. odst. 41. čl. ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru, če sta stranki glede terjatve, za katere upnik zahteva izvršbo sklenili dogovor o krajevni pristojnosti. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Ker je v obravnavanem primeru upnik v predlogu za izvršbo predlagal, da se postopek v primeru ugovora nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru (stran 2/2 predloga), določno pa je označil tudi listino o sporazumu o pristojnosti (pogodba o odstopu terjatve št. 1,2 in 3), bi moralo sodišče prve stopnje temu njegovemu predlogu slediti in kot pristojno za odločanje v pravdnem postopku določiti Okrožno sodišče v Ljubljani. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep o določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Ker je bil sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavljen in bo o zadevi dokončno odločeno v pravdnem postopku, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških dolžnika pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).