Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 897/2008 ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.897.2008 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal on work injury non-pecuniary damages, upholding lower courts' fair compensation calculation.

Numero d'incarto Sodba II Ips 897/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal regarding non-pecuniary damages awarded for a work-related injury. The appellant argued that the lower courts incorrectly assessed his inability to work as a locksmith and underestimated his suffering, while the opposing party did not respond to the appeal. The court ruled that the lower courts correctly applied the principles of individualization and objective conditionality under the Obligations Act, finding the awarded sum of 10,015.02 EUR to be fair and comparable to similar cases.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

370. odst. 3 ZPP; 378. odst. 1 ZPP: The appellate court is bound by the factual basis of the first and second instance judgments and must reject appeals that deviate from established facts or misapply the legal standard for fair compensation without new evidence.

Parole chiave

Generato dall'IA
work injury compensation non-pecuniary damages fair compensation standard individualization principle objective conditionality appellate review limits ZPP appeal procedure calcolo e tasso di rimborso

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik v tej pravdi zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v delovni nesreči pri zavarovanki toženke. Prvostopenjsko sodišče mu je med drugim prisodilo 4.297,27 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (odškodnino je odmerilo v višini 10.015,02 EUR in od nje odštelo revaloriziran znesek že izplačane odškodnine) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo s tem, da je spremenilo odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ugodi v celoti. Ponavlja ugotovljena dejstva, ponekod od njih odstopa (npr. da ni več sposoben za delo varilca ključavničarja) in meni, da jih nižji sodišči nista pravilno ovrednotili.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da tožnik ni več sposoben za delo varilca ključavničarja).

7. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za tožnikove prestane in bodoče telesne bolečine v višini 4.172,92, strah v višini 834,58 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 417,29 EUR in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v višini 4.590,21 EUR pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

8. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na četrti do sedmi strani prvostopenjske ter na drugi in tretji strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče na tem mestu povzema le, da je tožnik v utrpel zlom desne mečnice in obsežno rano na desni goleni s posledičnim vnetjem in odmrtjem kože.

9. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu, duševnih bolečinah zaradi skaženosti in duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

Skupni odmerjeni znesek 10.015,02 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 13,3 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

10. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožnika zavrnilo.