Appeal dismissed; court retains discretion to set execution advance based on anticipated costs.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 08.01.2001 za izvršitelja določilo M. B. iz T... (1. točka izreka) in upniku naložilo, da v 8 dneh založi predujem v znesku 100.000,00 SIT (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se je pravočasno pritožil upnik. Navedel je, da je sodišče določilo previsok predujem za opravo dejanj izvršbe, saj je v predujem zajelo tudi opravila, do katerih morda niti ne bo prišlo. Meni, da je med predvidena dejanja moč šteti zgolj pristop k rubežu, rubež in morebitno označbo zarubljenih stvari, v kolikor bodo na razpolago, ne pa tudi cenitve in prodaje. Tudi glede na določbo tar. št. 1 je izvršitelj v primeru neuspešnega rubeža upravičen le do 25% cene storitve. Predlagal je, da sodišče zniža predujem.

Pritožba ni utemeljena.

V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.

Upnik je v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na dolžnikova sredstva na žiro računu, če teh ne bi bilo ali če bi bil žiro račun dolžnika blokiran, pa rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih premičnin. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dne 01.03.1999 dovolilo izvršbo s predlaganima izvršilnima sredstvoma. Da bi lahko opravilo predlagano in dovoljeno izvršbo na dolžnikove premičnine, je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da založi predujem za stroške za opravo izvršbe in ga pri tem opozorilo, da bo v primeru, da predujma ne založi, izvršbo ustavilo (3. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedenega sklepa, izdanega z namenom, da se izvršba nadaljuje v skladu s predlogom upnika, pa upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine morebiti ne bo uspešna. Sklep sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu pravilen (glej 2. odst. 38. člena ZIZ). Upnik pa bo moral kot gospodar postopka, glede na ugotovitve, ki jih navaja v pritožbi, sam presoditi o smotrnosti založitve predujma in posledično tudi o usodi tega izvršilnega postopka.

Glede ugovora v zvezi z višino odmerjenega predujma, pa sodišče druge stopnje upniku pojasnjuje, da je v 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanj izvršbe. Sodišču prve stopnje je prepuščeno, da po lastni presoji odloči tudi o tem, ali bo upniku naložilo plačilo predujma v enkratnem znesku ali obročno (11. člen Pravilnika). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje oceno o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali, napravilo na podlagi običajnih izvršilnih dejanj, ki se opravijo pri izvršbi na premičnine. Pri tem je upoštevalo vrednost predmeta ter skladno z določbami Pravilnika in glede na vrednost točke 40,00 SIT, predujem pravilno odmerilo.

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.