Appeal granted; bankruptcy court remanded due to insufficient justification for excessive advance payment order.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe second instance court granted the appeal against a first-instance order requiring a bankrupt proceeding applicant to post a 150,000 SIT advance payment. The applicant argued that the sole cost was the official gazette publication, warranting only 10,000 SIT, and noted the debtor likely had no assets. The court found the original decision invalid because it failed to explain why the advance far exceeded the known costs or address the debtor's insolvency, violating the duty to provide adequate reasoning.
Regesto Legislator
Generato dall'IA93.čl. ZPPSL; 339.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZPPSL: The amount of advance payment for initiating bankruptcy proceedings must be determined based on specific case circumstances, and the decision must provide sufficient reasoning justifying the amount relative to known costs and the debtor's asset situation.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Odgovor na vpršanje ali in v kolikšni višni obremeniti predlagatelja stečjanega postopka z založitvijo predujma, je treba reševati glede na okoliščine posameznega primera.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelju stečajnega postopka naložilo, da naj založi predujem za stroške postopka v znesku 150.000,00 SIT.
Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je edini strošek, povezan z začetkom stečajnega postopka, objava oklica o začetku postopka v Uradnem listu. Stečajni senat bi moral določiti predujem, ki ustreza stroškom te objave, torej 10.000,00 SIT. Pritožnik je v predlogu izkazal, da stečajni dolžnik ne razpolaga z nikakršnim premoženjem, zato je zelo verjetno, da bo izdan sklep po 99.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.list RS št. 67/93, 39/97, 52/99 - "ZPPSL") - torej začetek postopka in njegov takojšnji zaključek.
Pritožba je utemeljena.
Predlagatelj stečajnega postopka je po 1.odst. 93.čl. ZPPSL dolžan dati predujem, ki ga določi stečajni senat za kritje stroškov "do začetka stečajnega postopka". Formulacija te zakonske določbe bi kazala na to, da je predlagatelja mogoče obremeniti zgolj s predujmom za tiste stroške, ki nastanejo preden je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Vendar pa je vprašanje predujma za začetek stečajnega postopka po oceni pritožbenega sodišča bolj kompleksno. Na dveh mestih, ki urejata enako ali podobno situacijo, namreč že ZPPSL ne uporabi (časovno oz. postopkovno) tako natančno določene formulacije. Gre za 3.odst. 93.čl. ZPPSL, v katerem ni govora o predujmu za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka, temveč o predujmu za kritje "stroškov za njegov začetek". Določba 2.odst. 100.čl. ZPPSL pa (sicer v nekoliko drugačnem kontekstu) omenja predujem za kritje "stroškov izvedbe postopka". Ob izrecnem sklicevanju na 1.odst. 93.čl. ZPPSL govori o "predujmu za začetek stečajnega postopka" tudi 3.alinea 2.odst. 30.čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.list RS št. 54/99 in 110/99 - "ZFPPod").
Vse to po mnenju drugostopnega sodišča pomeni, da je odgovor na vprašanje ali in v kolikšni višini obremeniti predlagatelja stečajnega postopka z založitvijo predujma, treba reševati glede na okoliščine posameznega primera. V predujem očitno sodijo stroški objave oklica v Uradnem listu. Enako velja za stroške, ki jih stečajni senat predvidi za postopanje po 96.čl. ZPPSL ali po 3.odst. 92.čl. ZPPSL. Kadar gre za tak obseg stečajne mase, da dvoma v pokritje stroškov ni, bosta omenjeni postavki edino, kar bo stečajni senat pri določanju predujma upošteval. Isto bo praviloma veljalo za situacije, ko se nakazuje odločitev po 1.odst. 99.čl. ZPPSL.
O ostalih možnih situacijah se pritožbenemu sodišču v predmetni zadevi ne bo treba opredeljevati. V konkretnem primeru namreč predlagatelj postopka trdi, da dolžnik premoženja nima. To bi nakazovalo, da bo (če bo odločeno po 1.odst. 99.čl. ZPPSL) edini strošek postopka res zgolj strošek oklica. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, zakaj je bil predlagatelju odmerjen predujem, ki strošek oklica močno presega. Izpodbijani sklep ne pove, ali je prvostopno sodišče morda dvomilo v zatrjevani obseg dolžnikovega premoženja, predvidelo kakšen dokazni postopek s tem v zvezi, ali če so obstajali kakšni drugačni zadržki zoper predlagano postopanje po 1.odst. 99.čl. ZPPSL. Ustrezna argumentacija o določeni višini predujma je torej iz sklepa izostala (14.točka 2.odst. 339.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZPPSL). Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep na podlagi 3.odst. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZPPSL razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem naj prvostopno sodišče - ob upoštevanju meril, nakazanih v tem sklepu - o predujmu ponovno odloči in svojo odločitev ustrezno obrazloži.