Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep III Cp 898/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.898.2000 Generato dall'IA

Slovenian court dismisses enforcement suspension request due to insufficient proof of significant financial hardship.

Numero d'incarto VSL sklep III Cp 898/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Second Instance Court rejected the debtor's appeal against the first-instance court's refusal to suspend enforcement proceedings. The debtor argued that enforcement would deprive their family of housing, constituting significant financial hardship under the Enforcement Act. The court held that the mere fact of living in a mortgaged property does not automatically justify suspension, as debtors can relocate to rental housing if they fail to repay.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 71. člen; 5. točka 71. člena: Sodišče lahko odloži izvršbo le, če dolžnik izkaže verjetnost znatnejše škode, pri čemer samostojen dejstvo prebivanja v zastavljeno nepremičnini ni dovolj razlog za odlog izvršbe.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement suspension significant financial hardship mortgaged property enforcement act debtor's appeal housing rights relocation possibility spese di esecuzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Slabo premoženjsko stanje dolžnice ne predstavlja upoštevne podlage za utemeljenost predloga za odlog izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrnilo. Dolžnikom je naložilo, da so dolžni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 58.995,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica AB ter v pritožbi navaja, da sta v tej zadevi kumulativno izpolnjena oba pogoja za odložitev izvršbe. Z izvršbo bi utrpela njena družina znatno škodo, saj bi bili družinski člani prikrajšani za pravico osnovnega življenjskega minimuma, kar stanovanje gotovo je. Predlaga, da sodišče v skladu s 5. tč. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju odloži izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je že pravilno navedlo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, dolžnica v predlogu za odlog izvršbe ni izkazala vseh pogojev iz 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki morajo biti izpolnjeni, da je dopustno odložiti dovoljeno izvršbo. Po navedenem zakonitem določilu sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in sicer v primerih, kot jih navedena določba našteva v točkah od 1. do 8. Dolžniki so za najeti kredit zastavili svojo nepremičnino in jim je že takrat predstavljala osnovni življenjski minimum, v katerega kot navaja pritožba spada stanovanje.

Stvar dolžnikov je, da plačajo upniku terjatev ali pa dopustijo, da upnik poseže po njihovi v zastavo dani nepremičnini. Če le-ta predstavlja stanovanjsko hišo, v kateri prebivajo dolžniki, slednje dejstvo samo po sebi ni razlog za odložitev izvršbe. Dolžniki bodo imeli možnost preseliti se v najemno stanovanje, v kolikor sicer ne bodo izpolnili svoje obveznosti do upnika. Upnik je vložil predlog za izvršbo že v letu 1998, dolžniki pa doslej niso našli možnosti za poplačilo kredita, čeprav so v ugovoru, vložen dne 21.10.1998 in ki je bil obravnavan kot predlog za odlog izvršbe, navajali, da jim bo to uspelo v najkrajšem času.

Ker torej ni zakonitih razlogov za odlog izvršbe je zato sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice AB zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.