Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep III Cp 196/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.196.2000 Generato dall'IA

Appeal allowed: Debt denial in enforcement objection requires full trial, not summary dismissal.

Numero d'incarto VSL sklep III Cp 196/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The first-instance court fully granted the creditor's enforcement request based on a notarial deed, which the debtor challenged by denying the debt entirely. The High Court determined that because the debtor substantiated their objection with facts without offering evidence, the case fell under the second paragraph of Article 62 of the Enforcement Act rather than the fifth. Consequently, the enforcement order was revoked, and the proceedings were transferred to a full trial to resolve the dispute over the debt's existence.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 62, paragraphs 2 and 5 of the Enforcement Act; When a debtor in an enforcement objection denies the debt and provides factual grounds without evidence, the objection is treated as a full dispute requiring a trial, not a summary dismissal.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement objection notarial deed debt existence burden of proof summary procedure full trial Article 62 ZIZ allegazioni fattuali non credibili

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 62, paragraph 2 of the Enforcement Act
Article 62, paragraph 5 of the Enforcement Act
Article 3, paragraph 3 of Article 365 of the Civil Procedure Act
Article 15 of the Enforcement Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki njegovega izreka (to je v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba) razveljavi in se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (glede 1. in 3. tč. izpodbijanega sklepa).

[JEDRO]

Ne gre za situacijo iz petega odstavka 62. člena ZIZ, temveč za primer, ki terja postopanje po drugem odstavku istega člena ZIZ, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, medtem ko predlogov v smeri dokazovanja negativnih dejstev niti ni mogel ponuditi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 47.708,00 SIT s pripadki.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je dolžnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje očitno na podlagi določbe petega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

V ugovoru dolžnica izpodbija prvostopni sklep smiselno v celoti. Meni, da upniku ničesar ne dolguje, ker je otroka izpisala iz vrtca še preden bi otrok prebil v varstvu pri upniku en sam dan, saj ni dobila sicer pričakovane zaposlitve. Ker je še vedno nezaposlena, pa terjanega plačila tudi ne more poravnati. Formalnega ugovornega predloga dolžnica ni ponudila.

Ugovor je utemeljen.

Nobenega dvoma ni, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi v celoti, saj v njem zanika sleherni dolg do upnika s trditvijo, da je otroka izpisala iz vrtca še preden bi otrok prebil v varstvu pri upniku en sam dan. Dolžničin ugovor je tudi obrazložen v pomenu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj je v njem navedla dejstva, s katerimi ga utemeljuje, medtem ko predlogov v smeri dokazovanja negativnih dejstev niti ni mogla ponuditi. Zato ne gre za situacijo iz petega odstavka 62. člena ZIZ, temveč za primer, ki terja postopanje po drugem odstavku istega člena ZIZ - torej razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Med strankama je namreč spor o obstoju terjatve, ki ga je vselej mogoče rešiti le v pravdnem postopku. Zato je bilo treba na podlagi določbe 3. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.