Legislator Giurisprudenza & Legislazione
DE FR IT EN
Analizza in Legislator
Sklep II Ips 592/98 ECLI:SI:VSRS:1999:II.IPS.592.98 Generato dall'IA

Supreme Court allows inheritance protection request, voiding partial acceptance of estate due to mandatory whole acceptance rule.

Numero d'incarto Sklep II Ips 592/98
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)
Apri la fonte ufficiale Versione Markdown leggibile dalle macchine (.md)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted the State Prosecutor's request for protection of legality against the District Court's inheritance decisions. The court found that heirs cannot selectively accept only the active portion of the estate while rejecting passive assets, violating the mandatory rule of whole acceptance or total rejection. Consequently, the lower court's rulings were annulled and the case remanded for a new decision in compliance with the statutory requirement.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. odstavek 136. člen Zakona o dedovanju; 1. odstavek 416. člen Zakona o gospodarskih družbah: Heirs must accept or reject the entire estate in its entirety; partial acceptance of active assets while rejecting passive liabilities is legally impermissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance protection request whole acceptance rule estate valuation errors partial acceptance invalidity State Prosecutor appeal remand for new decision Zakon o dedovanju deduzioni fiscali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. odstavek 136. člen Zakona o dedovanju
1. odstavek 416. člen Zakona o gospodarskih družbah
2. točka drugega odstavka 214. člen Zakona o dedovanju
13. točka drugega odstavka 354. člen Zakona o pravdnem postopku
163. člen Zakona o dedovanju
1. odstavek 394. člen Zakona o pravdnem postopku
2. odstavek 395. člen Zakona o pravdnem postopku
2. odstavek 408. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA
VSM Sklep I Cp 923/2024
Appeal dismissed; inheritance funds count as assets for court fee exemption under ZUPJS. Inheritance funds count as assets for court fee exemption under ZUPJS.
VSM sklep I Cp 1496/2011
Appeal dismissed; late objection to inheritance refusal rejected due to rights of other heirs. Appeal dismissed; late objection to inheritance refusal rejected due to rights of other heirs.
VSM Sodba I Cp 390/2022
Appeal partially allowed; court corrected legal error on interest start date but upheld main inheritance ruling.
VSL sklep III Cp 1025/2009
Inheritance costs are shared equally by heirs up to inherited assets regardless of division status under ZD Art. 142.
VSM sklep I Cp 305/07
Inheritance court must suspend proceedings until administrative agency decides on protected farm status.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. D 88/90 z dne 2.7.1998 in z dne 4.9.1998 se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Dedinje ne morejo izbirati, kateri del zapuščine bodo dedovale in kateri ne. Dediščino lahko sprejmejo samo v celoti ali pa se ji v celoti odpovedo (1. odst. 136. člena Zakona o dedovanju - ZD).

[OBRAZLOŽITEV]

Zapuščinsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obstoji zapuščina po pok. L. P. iz polovice nepremičnine vl. št... k.o... naselje in predvidoma iz 1/8 nepremičnine vl. št... k.o..., iz pravic iz lastninskih certifikatov in iz morebitnih sredstev na žiro računu in na treh tekočih računih. Ugotovilo je vrednost zapuščine v znesku 14.350.000,00 SIT, oziroma s popravnim sklepom 19.350.000,00 SIT. Ugotovilo je še, da so se dedinje odpovedale dedovanju firme M..

Za dedinje je razglasilo A., T. in M. P., vsako do 1/3 celotne zapuščine.

Proti sklepu o dedovanju in proti popravnem sklepu vlaga Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklepa izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer 1.

odstavka 136. člena Zakona o dedovanju in 416. člena Zakona o gospodarskih družbah, ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 13. točke 354. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju. Zahteva povzema vsebino izpodbijanih sklepov in navaja, da je delna odpoved dedovanju v nasprotju s 1. odstavkom 136. člena Zakona o dedovanju in s 416. členom Zakona o gospodarskih družbah. Odpoved dedovanju namreč ne more biti delna. Izpodbijani sklep tudi ni razumljiv. Navaja morebitne nepremičnine in morebitna sredstva na bančnih računih, hkrati pa določa vrednost zapuščine in ugotavlja, da je zapuščina pasivna.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena dedinjam, ki nanjo niso odgovorile (3. odstavek 390 čl. v zvezi z 2. odstavkom 408.

člena zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Iz četrte točke izpodbijanega sklepa o dedovanju izhaja, da so se dedinje odpovedale dedovanju firme M., med tem ko so preostalo dediščino sprejele. Podjetje M. d.o.o. pa je bila po navedbi upnika v lasti zapustnika L. P. Poslovni delež družbe z omejeno odgovornostjo se po 1. odstavku 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD)

deduje. Zato navedeno podjetje spada v zapuščino. Dedinje pa ne morejo izbirati, kateri del zapuščine bodo dedovale in kateri ne.

Dediščino lahko sprejmejo samo v celoti ali pa se ji v celoti odpovedo (1. odst. 136. člena Zakona o dedovanju - ZD). Smisel te zakonske določbe je jasen. Dediči ne morejo izigravati upnikov zapuščine tako, da bi se pasivnim delom dediščine odrekli, aktivni del pa bi sprejeli. Z izpodbijanim sklepom pa je zapuščinsko sodišče dopustilo prav to in s tem zmotno uporabilo 1. odstavek 136. člena ZD in 1. odstavek 416. člena ZGD.

Podan pa je tudi nadaljnji razlog, ki ga uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti. Po 2. točki drugega odstavka 214. člena ZD mora sklep o dedovanju obsegati tudi navedbo nepremičnin in premičnin, ki spadajo v zapuščino. Zato ni mogoče zapuščine opredeliti nedoločno, kot je to storjeno z izpodbijanim sklepom, ki glede dela nepremičnin navaja, da predvidoma spadajo v zapuščino, glede denarja na bančnih računih, pa govori o morebitnih sredstvih. Hkrati ugotavlja vrednost zapuščine, ki je manjša od prijavljenih odbitkov. Nobenega utemeljenega razloga ni, da se odloča o zapuščini brez natančnih zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičnem premoženju zapustnika in brez podatkov o dejanskem stanju na računih. To je pomembno tudi zaradi prijavljenih terjatev do zapuščine.

Glede na navedeno so razlogi, ki jih navaja zahteva za varstvo zakonitosti, podani. Izpodbijana sklepa sta zato materialnopravno napačna in hkrati obremenjena s kršitvami postopka po 13. točki drugega odstavka 354.člena ZPP v zvezi z 2. točko drugega odstavka 214. člena ZD in 163. členom ZD.

Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo na podlagi 1. odst. 394 in 2. odst. 395 čl. v zvezi z 2. odst. 408. člena ZPP. V nadaljnjem postopku bo moralo zapuščinsko sodišče znova odločiti ob upoštevanju 1. odstavka 136. člena in 2. točke 2. odstavka 214. člena ZD.