Appeal dismissed for failure to substantiate defense rights violation claim in criminal appeal.

Pritožba obdolženega M.H. se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi M. H. je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka povprečnino v znesku 35.000,00 SIT.

[JEDRO]

Če obdolženec v pritožbi zatrjuje kršitev pravice do obrambe ne da bi ta očitek obrazložil, se tudi ta kršitev oceni samo v obsegu uradnega preizkusa.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi M.H. spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti po I. odstavku 169. člena v zvezi z II. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila denarna kazen v znesku 60.000,00 SIT,ki jo mora plačati v treh mesecih. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znani višini 21.850,00 SIT, potrebni izdatki zasebne tožilke D. A. ter potrebni izdatki in nagrada njenega pooblaščenca odvetnika J.G. iz Š. pri C., ki da bodo odmerjeni s posebnim sklepom, in povprečnina v znesku 35.000,00 SIT.

Oškodovana D. A. pa je bila s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec z laično pritožbo, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Smiselno je predlagal njeno spremembo ter izdajo oprostilne sodbe.V pritožbenem roku je vložil še dodatek k pritožbi s smiselno enakim pritožbenim razlogom in pritožbenim predlogom. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo zatrjevane kršitve pravice do obrambe, ki sicer v pritožbi ni obrazložena.

Iz podatkov v spisu nedvomno izhaja, da je bil obdolženec izrecno opozorjen na vse pravice v tem kazenskem postopku, v katerem se je tudi zagovarjal. V zagovoru je tudi izrecno priznal avtorstvo žaljivega pisma, ki je bilo pod obtožbo. Sicer pa z vse prej kot dostojnimi navedbami v pritožbi in njenem dodatku ni mogoče omajati pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Dokazi vključno z zagovorom so pravilno ocenjeni in iz dokazne ocene izhaja edini mogoč zaključek, da je obdolženi M.H. storil očitano kaznivo dejanje tako, kakor je to navedeno v krivdoreku izpodbijane sodbe.

V njegovem dopisu zapisani žaljivi očitki na račun zasebne tožilke D.A. so tudi po mnenju sodišča druge stopnje tipična razžalitev, zaradi katere je sodišče prve stopnje upravičeno spoznalo obdolženega za krivega. Obširno prikazovanje razmer v stanovanjski hiši, v kateri stanujeta obe stranki, ter medsebojnih odnosov, pa na odločanje sodišča prve stopnje v tej zadevi ne more imeti prav nobenega vpliva. Vsekakor pa ni odveč ugotovitev, da obdolženi M. H. nestrpnosti do zasebne tožilke D. A.ne more nekaznovano izražati na takšen način.

Sodišče druge stopnje je ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Mnenja je, da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam. Zato je ni mogoče spremeniti v obdolženčevo korist. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Glede na obrazloženo pritožbi ni bilo priznati uspeha. Zaradi zavrnitve pritožbe mora obdolženi M. H. plačati takoimenovano pritožbeno povprečnino. Drugih stroškov pritožbenega postopka ni bilo. Nizek znesek je odmerjen zaradi enostavnosti zadeve in kratkotrajnosti pritožbenega postopka z upoštevanjem obdolženčevih premoženjskih razmer.