Appeal dismissed; mere filing of a claim does not prove the likelihood of a debt for interim measures.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance judgment that revoked the interim order. The creditor argued the debtor owed money, but the court found the creditor's own evidence contradicted this by admitting the contract was not fully realized and obligations were paid. Consequently, the court ruled that merely filing a lawsuit does not satisfy the statutory requirement to demonstrate the likelihood of a claim for interim relief.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArticle 272 paragraph 2 of the Obligations Act; Article 365 paragraph 2 of the Civil Procedure Act: The likelihood of a claim is a mandatory condition for granting interim measures; the mere filing of a lawsuit does not automatically establish this likelihood.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zmotno je stališče, da že zgolj vložena tožba izkazuje verjetnost obstoja terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izdaji začasne odredbe opr. št. Rg - Z 3/2001-2 z dne 25.1.2001 v celoti razveljavilo. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasil. Pritožba ni utemeljena. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe sam navajal, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju št. 16/99 sklenjena, vendar ne realizirana in da po tej pogodbi ni bil opravljen nikakršen pravni promet, v pritožbi zoper izpodbijani sklep pa drugače kot v prvostopenjskem postopku navaja, da so bile vse obveznosti poravnane.
S slednjimi pritožbenimi trditvami tožena stranka vendarle priznava, da je do prometa in torej medsebojnih obveznosti po tej pogodbi prišlo, s čimer negira svoje lastne trditve iz predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik se v prvostopenjskem postopku tudi ni opredelil do ugovornih trditev dolžnika, da je bila pogodba prekinjena - dolžnik je odpovedal pogodbo iz krivdnih razlogov na strani upnika, zaradi česar ima dolžnik terjatev na plačilo pogodbene kazni, določene v 19. čl. pogodbe. Dolžnik je predložil tudi sporno pogodbo. Čim pa je bila pogodba sklenjena in se je tudi nekaj časa izvajala, po trditvah dolžnika, podkrepljenih s predloženo pogodbo, pa ima dolžnik zaradi odpovedi pogodbe iz krivdnih razlogov na strani upnika pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, ni mogoče zaključiti, da dolžnik iz te pogodbe nima do upnika nobene terjatve.
Ob zgoraj obrazloženem je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ni izkazal verjetnosti svoje terjatve na vračilo akceptnih nalogov in menic, izdanih dolžniku v zavarovanje njegovih terjatev iz pogodbe. Na drugočno presojo ne more vplivati niti vložena tožba na vračilo akceptnih nalogov in menic. Zmotno je namreč stališče pritožnika, da že zgolj vložena tožba izkazuje verjetnost obstoja terjatve. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da verjetnosti terjatve kot enega od obligatornih pogojev po 1. odst. 272.
čl. ZIZ za izdajo začasne odredbe upnik ni izkazal, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je namreč, da je s pritožbeno trditvijo, da mu je dolžnik poslal pogoje poravnave, ki jo je pritožbi priložil, (priloga A 4) ter da je dolžnik že poslal na vnovčenje akceptni nalog v znesku 10.000.000,00 SIT, upnik spremenil dejansko podlago predloga za izdajo začasne odredbe, ki pa v pritožbenem postopku ni upoštevna.