Appeal dismissed; scholarship repayment obligation under extrajudicial settlement prevails over student's academic failure.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zaveza toženke z izvensodno poravnavo, da bo tožeči stranki, v primeru, če v določenem roku ne bo opravila diplomskega izpita, neupravičeno prejeta zneska štipendije vrnila, ter dejstvo, da ti zneski, kljub neuspešno dokončanem študiju, do sedaj še niso bili plačani, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na vrnitev teh zneskov ugodilo, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 242.481,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.08.1998 dalje ter ji povrniti pravdne stroške v višini 54.910,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. V obširni laični pritožbi smiselno navaja, da je sicer uspešen študij morala pustiti zaradi finančno nevzdržnih razmer doma. Pritožbeno sodišče prosi, da poskuša njen položaj razumeti in da ji pomaga, tako da se bo zadeva rešila po kar najmirnejši poti, saj je prepričana, da si bo sčasoma finančno že kako opomogla.

V skladu z določbo 359. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) je bila pritožba vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka pravzaprav odločitev sodišča prve stopnje v smislu napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne graja. Pritožbenemu sodišču pojasnjuje, zakaj je izobraževanje prekinila in zakaj ni bila zmožna plačevati (ali bolje vračati) posamičnih obrokov štipendije.

Pritožbeno sodišče njen položaj, kot ga opisuje, seveda razume, vendar ga v okviru tega postopka ne more upoštevati. S sklenitvijo izvensodne poravnave z dne 11.03.1998 (priloga B1) se je toženka namreč zavezala, da bo tožeči stranki, v primeru, če v določenem roku ne bo opravila diplomskega izpita, neupravičeno prejete zneske štipendije vrnila. Taka njena zaveza in dejstvo, da vtoževani znesek do danes še ni bil plačan, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo, v dejanskem in materialno-pravnem pogledu pravilna.

V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila storjena nobena od absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP/77 paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 368. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Določila zveznega zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji ta odločba, je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498.

člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) ter prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-1), po katerem se ta predpis v Republiki Sloveniji smiselno še uporablja kot republiški predpis.