Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Kp 1089/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.1089.2000 Generato dall'IA

Appeal by victim dismissed as inadmissible because it did not challenge the costs decision alone.

Numero d'incarto VSL sklep I Kp 1089/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Ljubljane dismissed the victim's appeal against the first-instance court's decision as inadmissible. The victim argued that the defendant continued to threaten them, yet the prosecution and judges allowed the statute of limitations to expire. The court ruled that under the Criminal Procedure Act, a victim can only appeal a first-instance decision regarding court costs, not the merits of the case.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

I. odst. 403. čl. ZKP; Člen 367 ZKP, IV. odst.: A victim may appeal a first-instance decision only regarding the court's decision on criminal proceedings costs.

Parole chiave

Generato dall'IA
Criminal Procedure Act victim appeal inadmissible appeal court costs decision statute of limitations criminal proceedings first instance court prestazioni indebitamente riscosse

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba oškodovanca T. V. se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Po določbi I. odst. 403. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se za postopek s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo tudi določbe čl. 367 - 375 ZKP. Člen 367 ZKP, ki ureja pravico do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa v IV. odst. določa, da sme oškodovanec sodbo (smiselno tudi sklep) sodišča prve stopnje izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka. Glede na navedeno zakonsko določbo, bi moralo pritožbo oškodovanca, ki odločbe o stroških v sklepu sodišča prve stopnje v pritožbi ne izpodbija, na podlagi določbe II. odst. 375. čl. ZKP zavreči že sodišče prve stopnje. Ker pa je sodišče prve stopnje spis s pritožbo predložilo v odločitev sodišču druge stopnje, jo je le-to iz navedenih razlogov kot nedovoljeno zavrglo (III. odst. 402. čl. ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi določila I. odst. 437. čl. ZKP v zvezi s 3. tč. I. odst. 277. čl. ZKP zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona zavrglo zoper obdolženca vložen obtožni predlog zaradi kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari po čl. 224/I KZ in nasilništva po čl. 299/I KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun, oškodovance pa z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pot pravde. Zoper sklep se je pritožil oškodovanec T. V., ki v pritožbi navaja, da jih obdolženec še naprej ogroža in jim onemogoča normalno uživanje posesti, za kar so krivi državni tožilec in vsi sodniki vključeni v navedeno zadevo, ki so kljub večkratnim prošnjam za pospešitev, dopustili, da je nastopilo zastaranje kazenskega pregona.

Višji državni tožilec iz Ljubljane A. P. je v svojem pismenem mnenju, podanem skladno z določbo II. odst. 445. čl. ZKP, predlagal zavrženje pritožbe kot nedovoljene. Pritožba oškodovanca ni dovoljena. Po določbi I. odst. 403. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se za postopek s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo tudi določbe čl. 367 - 375 ZKP. Člen 367 ZKP, ki ureja pravico do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa v IV. odst. določa, da sme oškodovanec sodbo (smiselno tudi sklep) sodišča prve stopnje izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka.

Glede na navedeno zakonsko določbo, bi moralo pritožbo oškodovanca, ki odločbe o stroških v sklepu sodišča prve stopnje v pritožbi ne izpodbija, na podlagi določbe II. odst. 375. čl. ZKP zavreči že sodišče prve stopnje. Ker pa je sodišče prve stopnje spis s pritožbo predložilo v odločitev sodišču druge stopnje, jo je le-to iz navedenih razlogov kot nedovoljeno zavrglo (III. odst. 402. čl. ZKP).