Appeal dismissed; court fee non-payment due to statute of limitations does not remove procedural prerequisite.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to terminate proceedings due to the plaintiff's failure to pay court fees. Although the plaintiff argued the right to collect fees was statute-barred, the court ruled this only prevented enforcement, not the procedural requirement of payment. Consequently, the court held that the procedural presumption of withdrawal remained valid despite the fee collection right being time-barred.
Regesto Legislator
Generato dall'IA4. odstavek 180. člena ZPP; 9. člen ZST: The statute of limitations on the right to collect court fees does not negate the procedural prerequisite of fee payment for initiating proceedings; non-payment alone triggers the presumption of withdrawal under the Code of Civil Procedure.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prvestopnje pravdni postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena zato, ker tožnica v roku, ki ji ga je dalo na razpolago, ni plačala takse za tožbo. Tožnica se zoper takšen sklep pritožuje. Prvenstveno uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko ni upoštevalo, da je zahteva za plačilo sodne takse relativno zastarala. Tožba je bila namreč vložena 19.5.1999, opomin za plačilo sodne takse pa je bil tožnici po njenem pooblaščencu vročen 21.9.1999.
Tako se izkaže, da tožnica takse ni bila dolžna plačati, zaradi tega sodišče ne bi smelo šteti, da je zaradi neplačila izpolnjena zakonska domneva, da je tožbo umaknila. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje pravde. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je procesna in ne materialnopravna. Domneva, da je tožeča stranka tožbo umaknila po 4. odstavku 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) velja, če ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah in če niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.
Plačilo sodne takse za tožbo je torej procesna predpostavka, neplačilo takse pa ovira za nadaljevanje postopka. Da v konkretnem primeru tožnica takse ni plačala, je nesporno: to sama potrdi tudi še v pritožbi. Odločitev sodišča prve stopnje je zato procesno pravilna. Trditev, da je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala, je pravno nepomembna. Vprašanje zastaranja pravice zahtevati plačilo sodne takse je res, kot trdi pritožba, materialnopravno vprašanje, vendar v konkretnem primeru lahko pomeni le, da sodišče od tožnice (zaradi zastaranja) ne bo moglo izterjati plačila sodne takse za dne 19.5.1995 vloženo tožbo potem, ko je tožnica uveljavljala zastaranje.
Vendar pa zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse po določbah 9. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS 1/90, 14/91 in 38/96, v nadaljevanju ZST) ne pomeni tudi, da je plačilo takse za tožbo prenehalo biti procesna predpostaka za vodenje pravde. Pritožbo je bilo po povedanem potrebno kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).