Appeal allowed; sale ban under ZDen applies until denationalization process concludes for the specific property.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Prepoved razpolaganja iz 1. odstavka 88. člena ZDen velja 30 dni po preteku roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo (3. odstavek 88. člena ZDen), za slednje torej prepoved velja do konca postopka denacionalizacije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je nična menjalna pogodba, ki sta jo toženi stranki sklenili dne 20.7.1994 in da sta dolžni glede parcele 1689/13 (v izreku je očitno pomotno navedena parc. št. 1389/13) vzpostaviti takšno zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo pred sklenitvijo te pogodbe. Tožniku je še naložilo, da prvi toženi stranki povrne 24.810,50 SIT pravdnih stroškov. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bil 3. odst. 88.

čl. Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) dopolnjen (Ur. list RS št. 31/93), s čemer je bila odpravljena nejasnost, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje v obrazložitvi. Po tej dopolnitvi namreč s potekom roka iz 1. odst. 61. čl. ZDen ne preneha veljati določba 1. odst. 88. čl. ZDen o prepovedi razpolaganja z nepremičninami, glede katerih velja dolžnost vrnitve, če je bila za nepremičnine vložena zahteva za denacionalizacijo. Tožeča stranka je za parcelo vložila zahtevo za denacionalizacijo, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in je zaradi tega menjalna pogodba, ki sta jo sklenili toženki, nična.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano soddbo spremeni ali pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka utemeljeno opozarja na pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. ZDen v 88. čl. določa, da ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje v nasprotju s tem pa so nični.

Ta prepoved razpolaganja velja 30 dni po preteku roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo (3. odst. citiranega določila), za slednje torej prepoved velja do konca postopka denacionalizacije, saj bo šele v tem postopku odločeno o tem, ali in na kakšen način bo premoženje vrnjeno upravičencu. Določba 3. odst. 88. čl. ZDen je bila dopolnjena z novelo zakona, na katero opozarja pritožnik in ki jo je sodišče prve stopnje pri odločanju očitno spregledalo.

Za prepoved iz 1. odst. 88. čl. ZDen torej zadošča, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena v roku in da postopek za denacionalizacijo po tej zahtevi še ni končan - vložena zahteva za denacionalizacijo in še nedokončan postopek pred upravnim organom sta torej ovira za razpolaganje s premoženjem, za kršitev katere zakon predvideva ničnostno sankcijo. Prekinitev pravdnega postopka zato, ker upravni postopek še ni končan (takšen je bil namreč predlog tožene stranke med postopkom na prvi stopnji), torej ni potrebna. Kljub napačni uporabi materialnega prava, pa ni podlage za spremembo sodbe prve stopnje na pritožbeni stopnji, saj sodišče prve stopnje za odločitev o tožbenem zahtevku ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev, kar je bilo očitno posledica že omenjene napačne uporabe materialnega prava.

Tako ni ugotovilo, ali gre za nepremičnino, ki je bila podržavljena in je lahko predmet denacionalizacijskega postopka. Tožena stranka tega v postopku sicer ni ugovarjala, ker pa je zahteva za denacionalizacijo (priloga A6) vložena za povsem druge parcele in zemljiškoknjižne vložke, je vendarle treba dokazno oceniti trditve tožeče stranke, da je prišlo le do novih geodetskih izmer zemljišč, za katere je vložena zahteva in je parcela št. 1689/13 dejansko nastala iz parcel, za katere je zahtevo vložila, ne bo pa odveč opozoriti tožečo stranko tudi na napako v označbi parcelne številke v samem tožbenem zahtevku.

Zaradi dopolnitve dokaznega postopka v tej smeri je torej pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 370. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 166. čl. ZPP/77.