Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 313/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.313.99 Generato dall'IA

Court dismisses TV license fee order where signal reception was not verified in the defendant's residence area.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 313/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court overturned the first-instance judgment ordering the defendant to pay a television license fee. The defendant argued he lived in an area where RTV Slovenia signals could not be received and possessed no functional receiver. The court ruled that the first instance failed to verify the critical fact of signal availability in his residence before applying the statutory obligation.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. odstavek 15. člen Zakona o radioteleviziji Slovenija; 370. člen ZPP: A television license fee obligation under the Radio and Television Act applies only if signal reception is technically possible in the user's residence; failure to verify this fact constitutes a ground for setting aside the judgment.

Parole chiave

Generato dall'IA
television license fee signal reception area Radio and Television Act appellate review factual finding error credito contestato tardivo pagamento delle spese debito insoddisfatto

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. odstavek 15. člen Zakona o radioteleviziji Slovenija
370. člen ZPP
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

RTV naročnino je dolžan plačevati imetnik TV sprejemnika le, če živi na območju, kjer je mogoče sprejemati signal enega od programov TV Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep istega sodišča z dne 4.8.1995 pod opr. št. I 1123/95, s katerim je tožencu naložilo plačilo neplačane naročnine v višini 11.252,00 SIT z obrestmi in stroški. Tožniku je naložilo, da povrne tožeči stranki še nadaljnje pravdne stroške. Proti sodbi se pritožuje toženec, ki ne navaja posebej pritožbenega razloga, predlaga pa razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da stanuje na območju, kjer TV Ljubljana ni mogoče spremljati, poleg tega pa tudi nima nobenega TV sprejemnika.

Navaja še, da je prišlo do prijave TV sprejemnika na način, ki ni primeren, ko pa je tožečo stranko obvestil, da TV sprejemnik ne dela in da je mogoče dobiti le sliko TV Zagreb brez tona, na takšne njegove trditve tožeča stranka ni ustrezno reagirala. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje svojo odločitev opira na določbo 1. odstavka 15. člena Zakona o radioteleviziji Slovenija (Ur. list RS št. 18/94-73/94), ki določa, da mora uporabnik radijskega ali TV sprejemnika, ki ima sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, plačevati naročnino RTV Slovenija.

Sodišče prve stopnje pa pri uporabi navedene zakonske določbe predhodno ni ugotovilo vseh pravno relevantnih dejstev, ni namreč ugotavljalo, ali je na območju, na katerem toženec prebiva, mogoče sprejemati vsaj en program RTV Slovenija. Toženec je že, ko je bil zaslišan kot stranka pojasnil, da ni mogel spremljati programa slovenske RTV, temveč le program TV Zagreb, pa še tega slabo, v pritožbi pa izrecno navaja, da na območju, kjer živi, TV Slovenija ni mogoče sprejemati. Gre za eno od odločilnih dejstev, ki jih je treba ugotoviti zaradi pravilne uporabe določbe 1. odstavka 15.

člena Zakona o radioteleviziji Slovenija in s tem za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker navedena odločilna okoliščina ni ugotovljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 370. člena ZPP zaradi tega, ker je podan pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje, da bo v novem postopku ugotovilo še to odločilno okoliščino, nato pa ponovno odločilo o zadevi.