Enforcement claim dismissed due to insufficient property identification; appeal allowed requiring court to identify unregistered property.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Ker je upnik glede nepremičnine - stanovanja, ki ni vpisano v zemljiški knjigi, navedel tako parcelno številko, na kateri je večstanovanjska hiša, kot tudi točen naslov in številko stanovanja ter površino, je s tem dovolj identificiral nepremičnino, na katero se nanaša izvršba.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni predlog v gornji izvršilni zadevi zavrglo. Ugotovilo je, da upnik tudi na poziv sodišča, da dopolni izvršilni predlog s podatki o identifikaciji nepremičnine, ni tega predloga ustrezno dopolnil, zato ga je sodišče po 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zavrglo.

Proti temu sklepu je vložil upnik pritožbo. V pritožbi opozarja, da je z dopisom z dne 30.8.2000 dopolnil vlogo s tem, da je navedel, kje se stanovanje nahaja, to je ulico, hišno številko, nadstropje, kvadraturo in parcelno številko. Pri tem se je opiral na 211. člen ZIZ, ki govori, katere podatke mora upnik navesti, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. V 168. členu ZIZ v 2. odstavku je namreč navedeno, da se za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, uporabi določba 211. člena ZIZ. Edini veljavni dokaz, da je nepremičnina last nekoga, je vpis nepremičnine v zemljiško knjigo v B listu. Sporna nepremičnina v zemljiško knjigo ni vpisana in o tem je bilo sodišče seznanjeno. Upnik pa ne razpolaga s kupoprodajnimi pogodbami, saj ni ena od strank, udeležena v postopku kupoprodaje nepremičnine. S kupoprodajno pogodbo razpolagata kupec in prodajalec in morda upravna enota ali davčna izpostava. Do teh podatkov pa upnik ne more priti oziroma vsaj ne v tako kratkem roku, kot mu ga je postavilo sodišče. Zato predlaga naj sodišče samo pribavi po uradni poti te podatke. Upnik je skušal pridobiti kupoprodajno pogodbo.

20.9.2000 je zaprosil za pogodbo Davčni urad Koper, vendar do sedaj še ni dobil odgovora. 18.9.2000 je zaprosil za pogodbo tudi Dom Koper, vendar tudi od tega upravljalca podatkov ni dobil odgovora.

Zato predlaga naj sodišče pribavi kupoprodajno pogodbo od navedenih upravljalcev podatkov ali od dolžnika po uradni poti. Hkrati pa predlaga, da izvršilni predlog ostane v veljavi. Vseeno predlaga še dodatno izvršilno sredstvo, in sicer rubež premičnin.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je upnik kot sredstvo izvršbe predlagal izvršbo na nepremičnino. Nepremičnina pa ni vpisana v zemljiški knjigi. Na poziv sodišča je izvršilni predlog glede identifikacije nepremičnine dopolnil s tem, da je navedel, da gre za stanovanje v bloku v ulici K., ki stoji na parc. št. 229/18 k.o. S., da je stanovanje v pritličju, da je označeno s številko 1 in da meri 39,6 m2. Kadar gre za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, pa je dovolj, da upnik po 211. členu ZIZ v predlogu za izvršbo navede, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino oziroma druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo. Podatki, ki jih je upnik navedel v dopolnitvi izvršilnega predloga, so po oceni pritožbenega sodišča zadostni za identifikacijo stanovanja, katerega rubež in prodajo predlaga upnik v izvršilnem predlogu. Na podlagi teh podatkov bo sodišče lahko opravilo rubež stanovanja, na katerega mora povabiti upnika in dolžnika. V zakonskih določbah, ki pridejo v tem primeru v poštev, ni podlage za zahtevo sodišča, da mora upnica predložiti kupoprodajno pogodbo za dolžnikovo stanovanje. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.