Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Kp 844/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.844.2000 Generato dall'IA

Private prosecutor's appeal partially allowed; criminal prosecution barred by lapse, but private prosecutor's costs borne by state budget.

Numero d'incarto VSL sklep I Kp 844/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court partially allowed the private prosecutor's appeal against the first-instance dismissal of their private prosecution. Although the criminal proceedings were validly barred by relative lapse of time due to procedural delays attributable to the court, the first instance failed to address the private prosecutor's costs. Consequently, the court ruled that under Article 96/3 of the Criminal Procedure Act, since the lapse was caused by court delays not attributable to the private prosecutor, their costs must be borne by the state budget.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 96/3 of the Criminal Procedure Act; Article 437/1 and Article 277/3 of the Criminal Procedure Act; where criminal prosecution lapses due to procedural delays attributable to the court rather than the private prosecutor, the costs of the private prosecutor are borne by the state budget.

Parole chiave

Generato dall'IA
criminal procedure lapse of time private prosecution state budget procedural delay costs allocation relative lapse inesigibile malgrado lesioni salute

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 96/3 of the Criminal Procedure Act
Article 437/1 of the Criminal Procedure Act
Article 277/3 of the Criminal Procedure Act
Article 402/3 of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi zasebnega tožilca F. B. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da tudi stroški zasebnega tožilca bremenijo proračun, v ostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo zasebno tožbo, ker je nastopilo relativno zastaranje. Ni pa odločilo o stroških zasebnega tožilca. Ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, je pritožbeno sodišče odločbo izpodbijanega sklepa glede stroškov kazenskega postopka spremenilo tako, da tudi stroški zasebnega tožilca bremenijo proračun.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Domžalah je iz razloga po 1. odst. 437. čl. ZKP v zvezi s 3. točko 1. odst. 277. čl. ZKP zavrglo zasebno tožbo F.

B. zoper obd. V. B. zaradi kaznivih dejanj po čl. 169/1 in 171/1 KZ.

Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zasebni tožilec, ki je predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa, pa tudi oprostitev plačila taks in povprečnine - stroškov postopka.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon za obe kaznivi dejanji zastaral po dveh letih od storitve kaznivega dejanja, nastopilo je torej relativno zastaranje kazenskega pregona.

Ker med tem ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje, ni prišlo do pretrganja zastaranja. Zato je pritožba v zvezi s samim zastaranjem in v zvezi z zavrženjem zasebne tožbe neutemeljena, čeprav upravičeno graja neaktivnost sodišča.

Prav zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga torej ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, pa je utemeljena pritožba v zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka. Člen 96/3 ZKP namreč določa, da v primeru, če je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, obremenjujejo stroški zasebnega tožilca proračun. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zasebnega tožilca v tem delu ugodilo in je izpodbijani sklep v odločbi o stroških spremenilo tako, da tudi stroški zasebnega tožilca bremenijo proračun.

V ostalem pa je, kot že navedeno, pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno, kar je v skladu z določilom 3. odst. 402. čl. ZKP.