Appeal partially allowed; future alimony garnishment limited to one year arrears per ZIP law.

Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovoru deloma ugodi tudi glede predhodne odredbe ter sklep o izvršbi spremeni tako, da se zavarovanje dovoli samo za zneske bodoče preživnine, ki bodo zapadli do 13.1.1999. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena ter v izpodbijanem a nespremenjenem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določba 1. odst. 255. člena ZIP jasno določa, da lahko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče dospelih zneskov preživnine samo za tiste obroke, ki bodo zapadli v roku enega leta. V kolikor sodišče te omejitve ne spoštuje in v sklepu o predhodni odredbi zavarovanja ne omeji, zmotno uporabi materialno pravo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom deloma ugodilo ugovoru dolžnika ter ustavilo izvršbo za izterjavo že zapadlih obrokov preživnine. V delu, s katerim je dolžnik izpodbijal zavarovanje za v bodoče dospele obroke preživnine pa je ugovor zavrnilo in v tem delu sklep o izvršbi obdržalo v veljavi. Ugotovljeno je namreč bilo, da dolžnik ni pravočasno poravnal zapadle preživnine, zaradi česar je bilo takšno zavarovanje povsem utemeljeno predlagano s strani ml.

upnice.

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje dolžnik, saj meni, da ni pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da vzdrži v veljavi odrejeno zavarovanje. Ob tem sicer priznava, da je svojo preživninsko obveznost za meseca december 1997 ter januar 1998 poravnal z manjšo zamudo, vendar zgolj zato, ker mu zakonita zastopnica ml. upnice ni omogočala stike s slednjo. Kljub temu pa je zatem oba zapadla obroka preživnine poravnal, v zamudo pa ni več prišel. Glede na to, da od tedaj dalje redno plačuje dolžno preživnino, je pritožnik prepričan, da dovoljeno zavarovanje ni potrebno. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ni sledilo stališču pritožnika, da odrejeno zavarovanje v bodoče dospelih obrokov preživnine, ki jo je dolžan plačevati ml. upnici, ni bilo potrebno. Kot je to povsem pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče in kot to nenazadnje priznava tudi pritožnik sam, je slednji že prišel v zamudo s plačilom zapadlih preživninskih obrokov za meseca december 1997 ter januar 1998. Ravno zaradi te zamude je preživninska upravičenka v predmetnem postopku tudi predlagala njuno prisilno izterjavo. Ker je bilo zoper dolžnika že potrebno nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadle preživninske obveznosti, velja domneva o tem, da je obenem podana nevarnost iz 2. odst. 255. čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki je temeljna predpostavka za zavarovanje s predhodno odredbo in ki je dolžnik ne more več ovreči. V tej fazi postopka dolžnik zato ne more več uspešno doseči razveljavitve dovoljenega zavarovanja niti z dokazovanjem tega, da je pozneje zapadle obroke preživnine pravočasno poravnaval ter da zaradi tega sploh ni nevarnosti, da bo sicer terjatev ml.

upnice onemogočena ali precej otežena. Skladno s tem je bilo potrebno pritožbo dolžnika zavrniti kot neutemeljeno v delu, s katerim izpodbija obstoj potrebnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe.

Kljub temu pa je bilo potrebno izpodbijani sklep deloma spremeniti, saj je bilo ob uradnem preizkusu, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo skladno z določbo 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, ugotovljeno, da je prvostopno sodišče pri izdaji predhodne odredbe zmotno uporabilo materialno pravo. Določba 1. odst. 255.čl.

ZIP namreč jasno določa, da lahko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče dospelih zneskov preživnine samo za tiste obroke, ki bodo zapadli v roku enega leta. Prvostopno sodišče pa v konkretnem primeru te omejitve ni spoštovalo in je nekritično sledilo upničinemu predlogu ter posledično odredilo takšno zavarovanje zoper dolžnika za nedoločen čas. Takšni odločitvi pa ni mogoče pritrditi. Da bi se zagotovila pravilna uporaba citirane določbe ZIP je bilo zato potrebno pritožbi dolžnika delno ugoditi ter napadeni sklep ustrezno spremeniti, kot je to razvidno iz izreka te odločbe (3. tč. 365. čl.

Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). V preostalem delu pa je bilo potrebno skladno z navedenimi razlogi pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).