Appeal allowed: loss of protected farm status does not bar co-heirs from claiming inheritance difference payment under ZDKG Art. 19.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court overturned the first-instance judgment dismissing the applicants' request for a preliminary injunction against the transfer of co-owned farm shares. The applicants argued that the loss of the farm's protected status did not negate their right to claim a supplementary payment under Article 19 of the Law on the Inheritance of Farms. The court held that the material law regarding the obligation to pay the difference depends solely on the voluntary alienation conditions in Article 19, not on the farm's current protected status, and remanded the case for a proper factual assessment.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArt. 19 Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev; The loss of protected farm status does not preclude co-heirs from claiming a supplementary payment for inheritance shares if the statutory conditions for voluntary alienation within ten years are met.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Dejstvo, da je kmetija izgubila status zaščitene kmetije, ne vpliva na pravico sodedičev, da ob predpostavkah 19. člena ZDKG zahtevajo doplačilo razlike do višine vrednosti zakonitega deleža.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno odredbo prepovedi odtujitve ali obremenitve solastnih deležev na nepremičninah.
Zoper ta sklep se pritožujeta upnika, ki izpodbijanemu sklepu očitata nerazumljivost izreka ter zmotnost uporabe matereialnega prava. Zakon namreč jasno govori o podedovani zaščiteni kmetiji, kar pomeni, da je dedič kot prevzemnik kmetijo podedoval pod posebno ugodnimi pogoji.
Tudi če je kmetija kasneje izgubila status zaščitene kmetije, to ne vpliva na pravico sodedičev zahtevati doplačilo razlike glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju, če so podani pogoji iz 19. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Stališče sodišča prve stopnje, da upnika nista izkazala verjetnosti obstoja terjatve, je zato zmotno.
Pritožba je utemeljena.
To, na kar opira pritožnik svoj očitek, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv, je le redakcijska napaka, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.9.1999 tudi že odpravilo. Kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju zato ni podana.
Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da je pri oceni, ali sta upnika izkazala za verjetno, da njuna terjatev obstoji, sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Za oceno, ali je nastala obveznost dediča kmetije, da sodedičem doplača razliko glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju (19. člen Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - Ur. l. SRS št. 26/73 in 1/86 - ker je bilo dedovanje izvedeno po tem zakonu, je treba ta predpis uporabiti tudi za odločanje o zahtevkih za doplačilo nujnega deleža do višine vrednosti zakonitega deleža), ni pomembno, ali je kmetija še zaščitena (to je pomembno le za vnaprej, t.j. za vprašanje, kakšen je oz. bo režim dedovanja, če bi njen lastnik umrl; razen tega je sporna kmetija izgubila svoj status šele na podlagi določb novega Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki je bil objavljen šele 8.12.1995), pač pa pogoji, ki jih določa 19. člen Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), t.j., da je dedič prostovoljno odtujil podedovano kmetijo ali njen znaten del v 10 letih potem, ko je kmetijo prevzel ter da ni pridobil drugega kmetijskega zemljišča najkasneje v enem letu od odtujitve podedovane kmetije ali njenega znatnega dela. Tega, ali so izpolnjeni ti pogoji pa sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja ni ugotavljalo. Ker je zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Glede na navedeno posebni napotki za nadaljnje delo niso potrebni.