Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 888/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.888.99 Generato dall'IA

Appeal allowed; plaintiff proved water damage source, shifting burden of proof to defendants under ZOR 154/1.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 888/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal overturned the first-instance judgment dismissing the plaintiff's claim for damages caused by water leakage. The plaintiff successfully demonstrated that water flowed from the defendants' apartment into his, establishing a causal link to the damage. The court ruled that while the plaintiff proved the source of the leak, the defendants must now prove they were not at fault to avoid liability under the Obligations Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

čl. 154/1 ZOR; čl. 221 a ZPP: Where a plaintiff proves that damage originated from the defendant's premises, the burden of proof shifts to the defendant to demonstrate lack of fault.

Parole chiave

Generato dall'IA
burden of proof water damage causal link Obligations Act shifting burden apartment lease damages claim responsabilità per danni da acqua

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA
VSK sklep I Cp 521/2003
Appeal allowed; lower court wrongly dismissed possession claim due to procedural errors and misapplication of law.
VSC sklep Cp 642/98
Appeal dismissed: consent to water pipe reconstruction precludes claim of possession interference. Consent given for partial reconstruction cannot be revoked mid-project.
VSK sklep Cp 193/97
Appeal dismissed; groundwater is public good, not subject to possession protection or injunctions. Groundwater is public good, not subject to possession protection or injunctions.
VSRS sklep II Ips 341/2016
Supreme Court allows appeal, ruling liability for water damage falls on the factual possessor, not the land registry owner. The court clarifies that the risk of increased danger from a dangerous thing lies with the user who controls it. The court held that the first-instance court erred in applying the Land Registry owner as the liable party instead of the factual possessor. The court found the first-instance court's reliance on the Land Registry owner as the liable party incorrect. The court clarified that liability for damage from a building falls on the factual possessor, not the land registry owner. The court held that the risk of increased danger from a dangerous thing lies with the user who controls it. The court found the first-instance court's reliance on the Land Registry owner as the liable party incorrect. The court clarified that liability for damage from a building falls on the factual possessor, not the land registry owner. The court held that the risk of increased danger from a dangerous thing lies with the user who controls it. The court found the first-instance court's reliance on the Land Registry owner as the liable party incorrect. The court clarified that liability for damage from a building falls on the factual possessor, not the land registry owner. The court held that the risk of increased danger from a dangerous thing lies with the user who controls it.
VSK sklep Cp 644/2008
Appeal dismissed; water cutoff lawful when unit lacks separate meter and shared facilities prevent individual billing.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval povračilo škode od tožencev.

Škoda naj bi mu nastala dne 20.2.1996, ko je iz stanovanja obeh tožencev začela teči voda v tožnikovo stanovanje. Tožnik je zahteval, da toženca dve sobi prepleskata in v njen namestita nov lakiran hrastov parket in mu povrneta 300.000,00 SIT kot odškodnino za poškodovano pohištvo in oblačila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, zahteval pa je tudi povrnitev pravdnih stroškov.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je štelo, da tožnik ni dokazal, da je do zmrznjenja nato pa do poplave v hiši prišlo zaradi opustitve tožencev.

Proti sodbi se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sodbe in navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo vzroke za nastalo škodo in s tem dokazno breme. Voda je tekla iz nadstropja v pritličje hiše, to pa pomeni iz stanovanja obeh tožencev v stanovanje tožnika. Do izliva vode je prišlo v stanovanju tožene stranke. Zato je na toženi stranki breme dokazovanja, zakaj je do tega izliva prišlo. Poleg tega je v izročilni pogodbi zapisano, da morata prevzemnika v zimskem času stanovanje ogrevati. Podatki o porabi električne energije ne govorijo o ogrevanju z električno energijo. Nerazumljivo je, da bi voda zmrznila v tožnikovem stanovanju, pri tem pa bi v njegovem stanovanju ne prišlo do poškodovanja cevi.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je utemeljena.

To, da sodišče odloči na podlagi pravila o dokaznem bremenu, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva (čl. 221 a ZPP), je sicer pravilno. Glede na potek postopka se je tudi mogoče strinjati s tem, da je bila sama odločitev o tem, da je treba odločati po dokaznem bremenu, pravilna. Ni pa sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, čigavo je dokazno breme. V obravnavanem primeru se tožbeni zahtevek glasi na povrnitev škode. V zvezi s tem čl. 154/1 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravi, da kdor drugemu povzroči škodo, jo mora povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je voda začela teči v stanovanju tožencev in da je tekla v stanovanje tožnika in v tem stanovanju povzročila škodo (čeprav je treba poudariti, da obseg in višina še nista bila ugotovljena, ampak samo dejstvo, da je škoda nastala). Kot torej trdi tudi pritožba, je tako tožnik dokazal škodo in dejstvo, da škoda izvira iz stanovanja tožencev - torej je s tem dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in ravnanjem tožencev, pri čemer v zvezi s tem ravnanjem zadostuje že samo dejstvo, da je voda začela teči v njihovem stanovanju. Toženca se bosta torej morala razbremeniti odgovornosti s tem, da bosta dokazala, da za škodo nista kriva (čl. 154/1 ZOR). Če tega ne bosta storila, bo sicer sodišče prve stopnje spet lahko odločalo po dokaznem bremenu, vendar pa ob upoštevanju, da je breme dokazovanje na tožencih. V vsakem primeru pa bo treba ugotoviti še konkretno višino in obseg škode.

Glede na dosedanji obseg trditev in dokaznih predlogov tožnika v zvezi z vprašanjem izvrševanja izročilne pogodbe pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je v zvezi s tem v dosedanjem postopku ravnalo napačno. V ponovljenem postopku bo moralo to upoštevati, če bo tožnik v zvezi s temi trditvami predlagal dokaze, in če bo te svoje trditve tudi konkretiziral.

Tako je bilo torej treba zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo (čl. 370/1 ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 66/3 ZPP.

Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.