Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cpg 73/00 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.73.00 Generato dall'IA

Appeal allowed; court ruled that an instruction deadline for correcting a writ of execution is not a statute of limitations.

Numero d'incarto VSL sklep II Cpg 73/00
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court overturned the first-instance judgment that rejected the creditor's execution request due to a missed deadline for correcting the debtor's address. The creditor had informed the court of the address immediately upon learning it, well before the deadline expired, and the court had already served the writ on the correct address. The court held that the instruction period is not a statute of limitations and that the first instance court erred by rejecting the request over a year after the writ became legally effective.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; instruction deadlines for correcting execution requests are not preclusive periods and do not bar claims if the defect is cured before the deadline expires.

Parole chiave

Generato dall'IA
execution request instruction deadline statute of limitations correction of writ ZPP article 108 ZIZ article 15 appellate review difetto di motivazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Upnik je (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za izvršbo z obrazložitvijo, da upnik v določenem petnajstdnevnem roku ni popravil predloga za izvršbo tako, da bi sporočil popoln naziv in sedež dolžnika.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je sodišču takoj po prejetju poziva na popravo predloga za izvršbo sporočil, da poizveduje na Upravni enoti S., potem pa je takoj, ko je zvedel za naslov dolžnika, le-tega tudi sporočil sodišču.

Pritožba je utemeljena.

V prvem odstavku 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je določeno, da sodišče zahteva od vložnika popravo vloge, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba za njeno obravnavanje. Za popravo ali dopolnitev vloge vložniku sodišče določi rok (2. odst. 108. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), katerega dolžino sodišče odmeri upoštevaje vse okoliščine primera (prim. 1. odst. 110. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in ga je po potrebi možno tudi podaljšati (prim. 2. odst. 110. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), saj gre za instrukcijski rok in ne prekluziven, z zakonom določen rok. ZPP v 4. odst. 108. čl. v zvezi s 15. čl. ZIZ določa, da sodišče zavrže vlogo, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavanje, pri čemer zakon ne določa, da je potrebno vlogo zavreči vedno in takoj, če in ko je vložnik ne popravi v določenem mu instrukcijskem roku, temveč samo, če vloga zaradi nepoprave ali nedopolnitve ni primerna za obravnavo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik sicer res ni sporočil dolžnikovega pravilnega naslova v postavljenem osemdnevnem roku iz sklepa z dne 17.7.1998, vendar je še pred potekom tega roka sodišču sporočil, da opravlja poizvedbe na Upravni enoti S. in da bo sporočil dolžnikov naslov takoj, ko ga bo dobil, saj na hitrost postopanja upravnega organa upnik nima vpliva. Ko je zvedel za novi naslov, ga je upnik sodišču tudi takoj sporočil z dopisom z dne 9.9.1998. Sodišče je upnikovo obvestilo upoštevalo in odredilo vročanje na novosporočeni naslov dolžnika (odredba z dne 10.9.1998 na list. št.

18), kjer je bil dolžniku sklep o izvršbi s prilogo dne 25.9.1998 tudi vročen (od dolžnika podpisana povratnica, pripeta k sklepu na list. št. 3). Dolžnik zoper sklep ni ugovarjal, zato je le-ta dne 3.10.1998 postal pravnomočen (odredba na list. št. 3).

Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nepravilen, saj je upnik (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo.

Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

Ker je glede na vse povedano izpodbijani sklep sodišča prve stopnje napačen, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka je sodišče na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pridržalo za končno odločbo.