Appeal dismissed because a plea in bar was not raised for the first time in the appeal. The court upheld the first-instance judgment based on documentary evidence. The defendant failed to present counter-evidence or raise the plea in the initial proceedings.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Court of Appeal dismissed the defendant's appeal, confirming the first-instance judgment awarding 180,050 SIT to the plaintiff. The defendant argued they were ill during the trial and failed to raise a plea in bar regarding the statute of limitations, claiming the debt was for a table they did not purchase. The court ruled that since the defendant did not raise this plea in the first instance, it cannot be introduced for the first time in the appeal, and the judgment stands based on the plaintiff's documentary evidence.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArticle 352/III of the Civil Procedure Act; A plea in bar cannot be raised for the first time in an appeal if it was not asserted during the first instance proceedings.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Pobotni ugovor se v pritožbi ne more prvič uveljavljati.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 180.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.11.1996 do plačila.
Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uvodoma navaja, da se zaradi bolezni ni mogla udeležiti obravnave, ker je bila v bolniški. Vse zahtevke zavrača.
Stroške je plačeval, odrezke pa je odlagal v predal v kuhinji. Ta potrdila tako sedaj poseduje tožnik. Nabavil je mizo v vrednosti 120.000,00 SIT, katera je ostala v stanovanju, kjer pa je ostalo tudi veliko orodja. R. L. ga je tožila za naročnino od januarja 1995, čeprav je začel stanovati v stanovanju šele septembra 1995. Predlaga razveljavitev sodbe ali zavrnitev zahtevka.
Pritožba ni utemeljena.
Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, saj je bila tožencu dana možnost razpravljanja pred sodiščem.
Toženec je bil pravilno vabljen na obravnavo in če je bil kakorkoli zadržan, bi lahko poslal pooblaščenca, ali pa poslal pismene dokaze.
Sodišče je ugodilo zahtevku v skupnem znesku 180.050,00 SIT na osnovi listin, ki jih je predložil tožnik, toženec pa ni predlagal nasprotnih dokazov. V znesku 180.050,00 SIT ni všteta RTV naročnina, za katero pa itak sam toženec trdi, da je bil za R. naročnino tožen in bi pač moral v takratni pravdi izpodbijati utemeljenost zahtevka.
Toženec tudi ni zatrjeval, ali predložil kakšnega dogovora, po katerem ima pravico z vrednostjo mize poračunati dolg do tožnika.
Toženec tudi pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal pobotnega ugovora, po čl. 352/III Zakona o pravdnem postopku pa se pobotni ugovor ne more prvič uveljavljati v pritožbi. Sodišče je torej pravilno odločilo na osnovi listinskih dokazov, ki jih je predložil tožnik, toženec pa ni predlagal nasprotnih dokazov.
Glede na zavrnitev pritožbe tožena stranka sama trpi pritožbene stroške.