Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep III Cp 49/00 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.49.00 Generato dall'IA

Appeal dismissed; temporary order barred when prior order conditions for security are met.

Numero d'incarto VSL sklep III Cp 49/00
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance rejection of a temporary order. The creditor argued that proving a risk of asset dissipation was sufficient, but the court held that a prior enforcement order based on a dishonored bill of exchange automatically satisfied the conditions for a prior order under the Enforcement and Security Act. Consequently, a separate temporary order was deemed legally inadmissible as the statutory prerequisites for prior security were already fulfilled.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju, 257. člen; 258. člen; 269. člen: If the conditions for security via a prior order are met, a temporary order is not admissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
prior order security temporary order inadmissibility enforcement act provisions dishonored bill of exchange asset dissipation risk appellate dismissal enforcement proceedings divieto di condurre

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
257. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
1. točka prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
269. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če so dani pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo, začasna odredba ni dopustna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se dolžnici M. B. prepovedalo razpolaganje z osebnim avtomobilom Mercedes benz in osebnim avtomobilom Renault R5 Five plus pod grožnjo denarne kazni, s tem da bi prepoved razpolaganja veljala za čas, dokler ni opravljena izvršba zaradi izterjave denarne terjatve, navedene v sklepu o izvršbi prvostopnega sodišča z dne 29.6.1999 pod opr. št. I 99/09686 oziroma dokler ni opravljen na predlog upnice rubež navedenih premičnin.

Proti sklepu je upnica vložila pritožbo, uveljavlja pritožni razlog zmotne uporabe določb Zakona o izvršbi in zavarovanju in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da upničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da obstoji nevarnost, da dolžnica razpolaga s svojim premoženjem, tudi če tega do sedaj še ni poskusila. Poleg tega je potrebno določbo 270. člena ZIZ razumeti tako, da ni potrebno verjetno izkazati, da bo dolžnica razpolagala s premoženjem, temveč verjetno izkazati nevarnost, da bo, če bo do razpolaganja prišlo, uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. Sicer pa je tudi verjetno izkazano, da dolžnica s predlagano odredbo ne bo pretrpela škode, glede na to, da dolžnici predlgana začasna odredba le onemogoča razpolaganje z predmetom začasne odredbe, ne pa uporabe avtomobilov.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazuje verjetnost svojega zahtevka z nepravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 29.6.1999 pod opr. št. I 99/09686, proti kateremu sta dolžnici vložili ugovor.

Upnica torej razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, pri čemer gre v konkretnem primeru za sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor. V takšnem primeru pa lahko upnik predlaga na podlagi 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju predhodno odredbo, pri čemer se, upoštevajoč določbo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ domneva, da je podana nevarnost v smislu 257. člena istega zakona. Upnica ima torej možnost predlagati zavarovanje s predhodno odredbo, v takšnem primeru pa je glede na določbo 269. člena ZIZ začasna odredba nedopustna. Glede na navedeno je tako odločitev prvega sodišča o zavrnitvi upničinega predloga za izdajo začasne odredbe pravilna in zakonita, pri čemer so iz tega razloga odveč razglabljanja pritožbe in prvostopnega sodišča o tem, ali je upnica izkazala enega izmed pogojev za izdajo začasne odredbe ali ne.

Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljeno zavrnjen, ker so dani pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo in je iz tega razloga tudi pritožba proti prvostopnemu sklepu neutemeljena ter jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.