Appeal dismissed; debtor failed to prove statutory grounds for suspending enforcement under ZIZ.

1. Pritožba proti odredbi (točka II. izreka odločbe) se zavrže.

2. Pritožba proti odločitvi v I. točki izreka odločbe se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk: upravičenega razloga, ki ga primeroma našteva 71. člen ZIZ v prvem odstavku ali posebno opravičenega razloga (drugi odstavek 71. člena ZIZ) ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je s sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe in odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 53.514,00 SIT. Z odredbo je določilo rok za opravo izvršbe in naložilo upniku, da zagotovi delovno silo.

Proti odločbi se pritožuje dolžnik R. O. Navaja, da se naroka ni mogel udeležiti in se je tudi opravičil. Obveznosti T. d.o.o. do naročnika L. po priloženi pogodbi in aneksu so bile izpolnjene po končanju del v septembru 1997. Z izvedenimi in obračunanimi končnimi deli se poračuna dolžni znesek T d.o.o. do L. po obravnavanem izvršilnem naslovu In 286/96-29. Dolg, ki ga ima T. d.o.o. do L - LGM, pa ni in ne more biti predmet tega postopka, čeprav T. d.o.o.

dovoljuje, da se višek sredstev 1.073.321,33 SIT nakaže na račun L - LGM.

Pritožba proti odredbi ni dovoljena, proti sklepu pa ni utemeljena.

Po izrecni določbi 7. točki 9. člena ZIZ proti odredbi ni pravnega sredstva. Zato je sodišče druge stopnje po določbi prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP in 15. členom ZIZ pritožbo zavrglo.

Odločitev prvega sodišča, ki je predlog dolžnika R. O. za odlog izvršbe zavrnilo, pa je v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Smiselno zatrjevane kršitve določb postopka, ker je sodišče opravilo narok dne 8.6.1999 v odstotnosti dolžnika, ni zagrešilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je dolžnik prejel vabilo na narok že 19.5.1999, njegovo opravičilo pa je prispelo na sodišče dne 8.6.1999 ob 14.00 uri, to je potem, ko je bil narok ob 9.15 uri že zaključen. Sicer pa bi moral dolžnik ob navedbi razlogov za svojo odsotnost tudi preveriti, ali je sodišče takšen razlog kot opravičljiv tudi upoštevalo.

Pravilno je prvo sodišče svojo odločitev oprlo na določbo 63. člena ZIP (sedaj 71. člen ZIZ). Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk: upravičenega razloga, ki jih primeroma našteva prvi odstavek 63. člena ZIP (prvi odstavek 71. člena ZIZ) ali posebno upravičenega razloga (drugi odstavek 63. člena ZIP, drugi odstavek 71. člena ZIZ) ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Niti prve niti druge predpostavke dolžnik ni izkazal, slednje (znatnejša škoda) pa niti v postopku pred prvim niti v postopku pri drugem sodiščem ni zatrjeval. Končno je materialnopravno pravilna ugotovitev prvega sodišča, da za ta izvršilni postopek na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova med strankama tega izvršilnega postopka niso pomembna razmerja med upnikom in družbo T. d.o.o., ki v tem izvršilnem postopku ni dolžnik. Sodišče druge stopnje je zato po ugotovitvi, da prvo sodišče tudi ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.