Public health institute liable for investment debts; founder liable alongside it; appeal allowed; case remanded.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (2., 3. in 4. točka izreka prvostopne odločbe) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Javni zavod (zdravstveni dom) kot pravna oseba odgovarja tudi za obveznosti iz naslova investicij, ustanovitelj pa je za te obveznosti odgovoren poleg njega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora po začasnih situacijah plačati tožeči stranki za opravljena gradbena dela 26.630.220,00 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti izvršilne stroške ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala njeno spremembo ali razveljavitev.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo sodbo o zavrnitvi tožbenega zahtevka naslonilo na stališče, da tožena stranka kot javni zavod s področja zdravstvenega varstva ne odgovarja za obveznosti iz naslova investicij, ker sredstva za njegove investicije zagotavlja občina kot ustanovitelj, ki tudi odgovarja za zavodove obveznosti. Pri tem se je sklicevalo na določbe 5. alinee 8. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in 2. odst. 49. člena Zakona o zavodih. V navedenih zakonskih določbah je res predpisano, da občina uresničuje naloge na področju zdravstvenega varstva s tem, da kot ustanovitelj javnih zavodov zagotavlja sredstva za investicije ter da ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka pravna oseba, ki je vpisana v sodni register (1. in 2. odst. 4. člena Zakona o zavodih), in ima seveda pravno sposobnost (12. člen Zakona o zavodih). Bistvena značilnost pravne sposobnosti pa je sposobnost prevzemati obveznosti in pridobivati pravice (primerjaj 2. odst. 2. člena ZGD). Zato je v 1. odst. 49. člena Zakona o zavodih predpisano, da je zavod odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Razpolaga pa lahko med drugim tudi s tistimi sredstvi, ki mu jih zagotovi ustanovitelj (1. odst. 48. člena Zakona o zavodih). Določb o zagotavljanju sredstev za investicije torej ni mogoče razumeti tako, kot jih je razumelo sodišče prve stopnje, da torej ustanovitelj neposredno plačuje obveznosti iz naslova zavodovih investicij, ampak zlasti tako, da mora zavodu zagotoviti sredstva zanje, zavod pa s temi sredstvi lahko razpolaga in z njimi tudi odgovarja za svoje obveznosti. To navsezadnje izhaja tudi iz generalne pogodbe št.

G-72-93-0072/00, ki jo je tožena stranka kot investitor sklenila s tožečo stranko kot izvajalcem gradbenih del in na podlagi katere je tožeča stranka izdajala sporne začasne situacije. S to pogodbo se je tožena stranka tožeči zavezala, da bo plačala vsa izvedena dela (1. odst. 15. člena pogodbe). Ta zaveza je seveda popolnoma veljavna, ker tožena stranka kot pravna oseba tako obveznost lahko prevzame.

Določba 2. odst. 49. člena Zakona o zavodih v tem kontekstu lahko pomeni samo to, da je ustanovitelj odgovoren za zavodove obveznosti poleg zavoda, ne pa namesto njega. Tega ne spremeni niti okoliščina, da je občina po ugotovitvi izpodbijane sodbe plačala del obveznosti tožene stranke. To je lahko storila ravno zato, ker je odgovorna za to obveznost in ker tudi na tak način lahko zagotavlja toženi stranki sredstva za investicije.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tožbeni zahtevek zavrniti zaradi tega, ker tožena stranka ni pasivno legitimirana, je torej materialnopravno zmotna. Ker je treba za pravilno sodbo o tožbenem zahtevku ugotoviti še ostala odločilna dejstva (ki jih sodišče prve stopnje zaradi stališča, da tožena stranka sploh ne more biti odgovorna za plačilo sporne obveznosti, ni ugotavljalo), je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP napadeno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.