Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1789/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1789.99 Generato dall'IA

Appeal dismissed because conditions for interim order were met after underlying debt became final and enforceable.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1789/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court rejected the appellant's appeal against a first-instance decision to supplement an interim order with a new fine. The appellant argued the interim order was invalid due to lack of a vehicle, but the court noted the underlying debt had already become legally binding. Consequently, the court held that the appellant could not successfully challenge the conditions for the interim order once the primary obligation was final and enforceable.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 442. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju 15. člen: An appeal challenging the conditions for an interim order is inadmissible if the underlying debt has already become legally binding and enforceable.

Parole chiave

Generato dall'IA
interim order enforceable debt final judgment execution procedure appellate review supplementary order legal standing spese di sostentamento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
442. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. točka 380. člen ZPP
1. točka izreka sklepa z dne 24.6.1999
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka v pritožbi proti sklepu o dopolnitvi izdane začasne odredbe s sredstvom izvršbe ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, če je dolg o začasni odredbi postal pravnomočen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke za dopolnitv sklepa o začasni odredbi z dne 3.5.1999 in že izdani sklep dopolnilo tako, da se toženi stranki za primer, če ne izpolni obveznosti, naložene v 1. točki izreka sklepa z dne 24.6.1999, opr. št. II P 556/98, v novem roku 24 ur, izreka nova, višja denarna kazen v višini 600.000,00 SIT. Izvršbo za izterjavo denarne kazni bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti. Zaradi izterjave navedene denarne kazni je zoper toženo stranko dovolilo izvršbo z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožene stranke in z rubežem denarnih sredstev, ki jih tožena stranka prejema pri dolžniku tožene stranke, t.j. podjetju P.

Proti navedenemu sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov po odvetniku pritožil toženec, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da toženec nima nikakršnega avtomobila, zato je začasna odredba v tem delu nejasna in nedosledna.

Odločitev sodišča je nepravilna, saj pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da tožnik še vedno nima avtomobila niti kovčkov, ki mu jih je toženec vzel z uporabo sile.

Pritožba ni utemeljena.

Bistveno v zadevi je, da je sklep o začasni odredbi, po katerem mora toženec tožniku v roku 24 ur izročiti ključe osebnega avtomobila, sporni osebni avtomobil znamke Seat, Tip Toledo ter dva kovčka in mu omogočiti nemoteno uporabljanje avtomobila in kovčkov, že pravnomočen. Prav tako je 26.5.1999 postal pravnomočen tudi sklep z dne 3.5.1999, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se denarna kazen, izrečena s sklepom z dne 23.3.1999, izterja po uradni dolžnosti; za primer, da dolžnik ne izpolni obveznosti, naložene v točki II/1 sklepa z dne 23.3.1999 v roku 24 ur, pa mu je izreklo novo, višjo denarno kazen v višini 600.000,00 SIT.

Ker je sodišče s sklepom z dne 14.9.1999 že izdano začasno odredbo z dne 3.5.1999 le dopolnilo v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe (kar sicer v izvršilnem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, ni potrebno), tožena stranka s pritožbo ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe po 442. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni zasledilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju potrdilo sklep sodišča prve stopnje.