Appeal against enforcement order dismissed; court cannot re-examine final judgment debt validity.

Ugovor dolžnika (z dne 4.9.1999) se zavrne kot neutemeljen in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, ki sledi pravdnemu postopku, lahko dolžnik vloži iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odst. 55. člena ZIZ. Noben od teh pa ni tak, da bi dopuščal ponovno presojo utemeljenosti terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil N. K., ki ni bil nikoli zaposlen pri dolžniku, v letu 1996 sprejet v Kliničnem centru.

Dolžnik je imel namen pomagati človeku, ki je bil težje bolan. Po dveh dneh njegovega bivanja v tej ustanovi je dolžnik dal naročilnico za ta dva dneva. Nato je dolžniku glavna sestra povedala, da mora dostaviti potrdilo o zdravstvenem zavarovanju iz Hrvaške, kar je dolžnik tudi storil. Ob tem je bilo dolžniku rečeno, da bo upnik zadevo uredil preko hrvaškega zdravstvenega zavarovanja. Ker je dolžnik tako upniku dal naročilnico le za dva dneva, meni, da upniku ni dolžan plačati v tem postopku uveljavljane terjatve. Ugovornim navedbam v dokaz je dolžnik predložil obvestilo z dne 23.9.1996, fotokopijo potrdil o plačilu zavarovanja z dne 27.8.1996 in z dne 19.7.1996 ter potrdilo o prijavi zdravstvenega zavarovanja z dne 19.7.1996 (priloge B1 do B3 v spisu).

Upnik je na ugovor dolžnika odgovoril in predlagal, da ga sodišče zavrne.

Ugovor ni utemeljen.

V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg 16/97-12 z dne 9.12.1998. Iz dolžnikovega ugovora je mogoče zaključiti, da se ne strinja s citiranim izvršilnim naslovom, po katerem je upniku dolžan plačati v tem postopku uveljavljano terjatev.

Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na izvršilni naslov vezano (prim. 1. odst. 17. člena ZIZ) in ne more presojati pravilnosti le-tega. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku (ki se je v konkretnem primeru vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pg 16/97). Zato lahko dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, ki sledi pravdnemu postopku, vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odst. 55. člena ZIZ. Noben od teh pa ni tak, da bi dopuščal ponovno presojo utemeljenosti terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

Ker torej ugovornih razlogov, ki bi v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečevali izvršbo, dolžnik ni navedel, je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu z 2. odst. 54. člena ZIZ.

Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno neutemeljen ugovor zavrniti in izpodbijani sklep (o izvršbi) potrditi (po 2. točki 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških ugovornega postopka je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.