Bankruptcy court rejects cost award request, ruling each party bears their own costs in bankruptcy proceedings.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog dolžnika za povrnitev stroškov postopka zavrne.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V stečajnem postopku je položaj udeležencev bistveno drugačen od položaja strank v pravdnem postopku in načelo uspeha v pravdi za odločanje o stroških udeležbe v postopku ni uporabno. Zato je treba v stečajnem postopku pri odločanju o povrnitvi stroškov za udeležbo v postopku smiselno uporabiti določbe nepravdnega postopka, saj je stečajni postopek glede na položaj udeležencev še najbližji nepravdnemu postopku. V nepravdnem postopku pa vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora predlagatelj stečaja povrniti dolžniku stroške udeležbe v stečajnem postopku v znesku 301.875,00 SIT.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil iz vseh treh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 353. člena v zvezi s 381. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZPPSL. Navedel je, da je z dolžnikom sklenil sporazum, na podlagi katerega je prišlo do umika predloga za uvedbo stečajnega postopka in s katerim sta se stranki sporazumeli, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Določb 12. poglavja ZPP o stroških postopka po stališču pritožnika v stečajnem postopku ni moč uporabiti, ker obravnavajo le pravdne stroške, ne pa stroškov v drugih postopkih. Če bi bilo to mogoče, pa bi bilo treba pravilno uporabiti določbo 158. člena ZPP in upoštevati, da je predlagatelj umaknil predlog za uvedbo stečajnega postopka takoj potem, ko mu je dolžnik plačal obveznost, katere neizpolnitev je bila razlog za vložitev predloga za stečaj. Zato je pritožnik predlagal spremembo ali razveljavitev napadenega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V spisu sicer ni sporazuma, s katerim naj bi se po trditvah v pritožbi predlagatelj stečajnega postopka in dolžnik sporazumela, da vsak nosi svoje stroške stečajnega postopka. Zato pritožba iz tega razloga ne bi bila utemeljena.

Čeprav je s 15. členom ZPPSL za stečajni postopek predpisana subsidiarna smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku, po stališču pritožbenega sodišča (in tudi glede na dosedanjo sodno prakso) določb ZPP o pravdnih stroških v stečajnem postopku ni mogoče uporabiti. Najpomembnejši razlog za tako stališče je, da je temeljno načelo v postopku odločanja o povrnitvi pravdnih stroškov načelo uspeha v pravdi. V stečajnem postopku je položaj udeležencev bistveno drugačen od položaja strank v pravdnem postopku in to načelo za odločanje o stroških udeležbe v postopku ni uporabno (pa tudi zato ne, ker bi vsi upniki, katerih terjatve bi bile ugotovljene, sicer lahko zahtevali povrnitev stroškov svoje udeležbe v stečajnem postopku). Zato je treba v stečajnem postopku pri odločanju o povrnitvi stroškov za udeležbo v postopku smiselno uporabiti določbe nepravdnega postopka, saj je stečajni postopek glede na položaj udeležencev še najbližji nepravdnemu postopku. V nepravdnem postopku pa vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače (glej določbo 4. odst. 35. člena ZNP), ali če jih eden od udeležencev drugemo povzroči po svoji krivdi (glej določbo 5. odst. 35. člena ZNP). V obravnavanem primeru o tem, da bi predlagatelj dolžniku povzročil stroške po svoji krivdi, ni nobene trditve. Glede na to, da noben zakon ne določa drugače, je treba torej ugotoviti, da mora vsak od udeležencev tega stečajnega postopka nositi svoje stroške. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja stečajnega postopka ugodilo in na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL napadeni sklep spremenilo tako, da je zahtevek dolžnika na povrnitev stroškov zavrnilo.

Po že obrazloženem načelu, da v stečajnem postopku vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi pritožnik nosi svoje stroške postopka s pritožbo.