Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 199/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.199.94 Generato dall'IA

Appeal dismissed: Restitution allowed only for statutory deadline delays, not court deadlines extendable by party.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 199/94
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance rejection of a request for restitution to the previous state. The appellant argued that a payment delay was caused by the inability to pay a deposit and a misunderstanding regarding legal costs, claiming the first instance court erred in law. The court held that restitution is permissible solely for delays in statutory deadlines, not for delays in court deadlines which can be extended, thus upholding the lower court's decision.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odstavek 111. člen ZPP; Vrnitev v prejšnje stanje je dopustna le pri zamudi prekluzivnih zakonskih rokov, ne pa tudi pri zamudi sodnih rokov, ki jih je mogoče podaljšati.

Parole chiave

Generato dall'IA
restitution to previous state statutory deadlines court deadlines payment delay ZPP article 111

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

[JEDRO]

Vrnitev v prejšnje stanje je dopustna le pri zamudi prekluzivnih zakonskih rokov, ne pa tudi pri zamudi sodnih rokov, ki jih je mogoče podaljšati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper ta sklep se smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj in predlaga spremembo. Zatrjuje, da je znesek 40.000,00 SIT težko plačati v enkratnem znesku, razen tega pa je predlagatelj zmotno menil, da si bosta z nasprotnim udeležencem stroške za izvedenca delila. To je bil razlog, da je prišlo do zamude s plačilom. Konec koncev je neekonomično, da znesek 40.000,00 SIT leži na žiro računu sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da se predlagatelj ne more sklicevati na nepoznavanje računa, na katerega bi moral nakazati predujem za stroške izvedenca. Ne le, da je bil o tem obveščen že z dopisom z dne 8.4.1993, bi tudi njegova pooblaščenka, ki je odvetnica, morala ta račun bodisi poznati, bodisi se o njem pozanimati. Nepoznavanje računa tako nikakor ne more biti opravičljiv razlog za zamudo s plačilom predujma.

Sicer pa je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le pri zamudi prekluzivnih zakonskih rokov, ne pa tudi pri zamudi sodnih rokov, ki jih je mogoče podaljšati (2. odst. 111. čl. ZPP). Ker predlog za vrnitev v prejšnje stanje tako niti ni dovoljen, bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči (1. odst. 121. čl. ZPP). Vendar s tem, ko ga je zavrnilo ni zagrešilo take kršitve postopka, ki bi jo bilo treba upoštevati po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP).